Obnova mestnega stadiona PDF Free Download
1 / 71/71
100%
Novelacija investicijskega programa št. 2
Obnova mestnega stadiona
Investitor:
Občina Ravne na Koroškem,
Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem
Izdelovalec investicijskega dokumenta:
EUTRIP, komuniciranje, svetovanje, raziskovanje, d.o.o.
Kidričeva ulica 24, 3000 Celje
Datum izdelave:
Avgust 2025
Naziv projekta
Obnova mestnega stadiona
Dokument
Novelacija investicijskega programa št. 2
Investitor
Občina Ravne na Koroškem
Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem
Odgovorna
oseba investitorja
dr. Tomaž Rožen, župan
Odgovorni vodja za
izvedbo investicijskega
projekta
mag. Sabina Hrašan
Izdelovalec
dokumenta
EUTRIP, komuniciranje, svetovanje, raziskovanje, d.o.o.
Kidričeva ulica 24, 3000 Celje
Odgovorna oseba
izdelovalca
dokumenta
mag. Primož Praper, direktor
Št. projekta
0908
Datum dokumenta
Avgust 2025
OSNOVNI PODATKI O NOSILCU PROJEKTA IN INVESTITORJU
Investitor
Občina Ravne na Koroškem
Naslov
Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem
Telefon
02 821 60 00
E-pošta
obcina@ravne.si
Spletna stran
ravne.si
Odgovorna oseba
dr. Tomaž Rožen, župan
Žig in podpis
odgovorne osebe
OSNOVNI PODATKI O UPRAVLJAVCU
Upravljavec
Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem
Naslov
Na Gradu 6, 2390 Ravne na Koroškem
Telefon
040 310 566
E-pošta
info@zkstm.si
Spletna stran
zkstm.si
Odgovorna oseba
Dejan Pandel, direktor
Žig in podpis
odgovorne osebe
OSNOVNI PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKEGA DOKUMENTA
Izdelovalec dokumenta
EUTRIP, komuniciranje, svetovanje, raziskovanje, d.o.o.
Naslov
Kidričeva ulica 24, 3000 Celje
Telefon
05 903 20 45
E-pošta
projekti.eutrip@gmail.com
Spletna stran
eutrip.si
Odgovorna oseba
mag. Primož Praper, direktor
Žig in podpis
odgovorne osebe
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
i
KAZALO VSEBINE
1 UVODNA PREDSTAVITEV PROJEKTA ......................................................................................................... 1
2 POVZETEK PREDHODNE DOKUMENTACIJE ............................................................................................... 3
Scenarij brez investicije ......................................................................................................................... 3
Scenarij z investicijo ............................................................................................................................... 3
Spremenjena izhodišča investicijskega projekta ................................................................................... 4
3 POVZETEK NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2 .................................................................... 5
Osnovna strokovna izhodišča in podlage .............................................................................................. 7
Predstavitev regije, investitorja, upravljavca in izdelovalca investicijskega dokumenta....................... 8
Predstavitev Koroške regije ................................................................................................................... 8
Predstavitev Občine Ravne na Koroškem ............................................................................................ 10
Predstavitev upravljavca Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ........................... 14
Predstavitev izdelovalca investicijskega dokumenta EUTRIP .............................................................. 15
4 ANALIZA STANJA Z RAZLOGOM INVESTICIJSKE NAMERE ........................................................................ 16
Obstoječe stanje kot osnovno izhodišče za investicijsko namero ....................................................... 16
Razvoj športne infrastrukture v občini ................................................................................................ 18
Razlogi za investicijsko namero in njena utemeljitev .......................................................................... 19
Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami ............................................................................. 19
4.4.1 Strategija razvoja Slovenije 2030 ..................................................................................................................... 20
4.4.2 Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2021–2027............................................................... 21
4.4.3 Nacionalni program športa v RS za obdobje 2024–2033 (predlog) .................................................................. 22
4.4.4 Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2025 .......................... 23
4.4.5 Letni program športa Občine Ravne na Koroškem 2024 .................................................................................. 24
4.4.6 Občinski in prostorski akti ................................................................................................................................ 25
5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI Z ANALIZO TRŽNIH DEJAVNOSTI ............................................................... 26
Razvojne možnosti ............................................................................................................................... 26
Cilji investicije ...................................................................................................................................... 26
Zagotavljanje trajnosti projektnih rezultatov ...................................................................................... 28
6 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI OPIS ................................................................................................................ 29
Vsebinski opis investicije ..................................................................................................................... 32
7 ANALIZA ZAPOSLENIH ............................................................................................................................ 33
Kadrovsko-organizacijska shema ......................................................................................................... 33
8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA ............................................................................................................... 37
8.1.1 Vrednost investicije po stalnih cenah z dinamiko nastajanja stroškov ............................................................. 37
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
ii
8.1.2 Ocena investicijskih stroškov po tekočih cenah z dinamiko nastajanja stroškov ............................................. 38
Opredelitev investicije na enoto mere ................................................................................................ 38
Predstavitev možnosti sofinanciranja projekta ................................................................................... 39
8.3.1 Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letu
2025 39
8.3.2 Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2025 ......................................... 40
Deleži in viri financiranja ..................................................................................................................... 41
9 ANALIZA LOKACIJE ................................................................................................................................. 42
10 VPLIV INVESTICIJE NA OKOLJE ................................................................................................................ 44
Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov ................................................................ 44
Načelo, da se ne škoduje bistveno ...................................................................................................... 46
Trajnostna dostopnost......................................................................................................................... 47
Zmanjševanje vplivov na okolje ........................................................................................................... 47
Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov na okolje .................................................................... 48
Pričakovana stopnja izrabe zmogljivosti oziroma ekonomska upravičenost projekta ........................ 48
11 TERMINSKI NAČRT IN NADALJNJA DOKUMENTACIJA ............................................................................. 49
Terminski plan poteka investicije ........................................................................................................ 49
Potrebna dokumentacija ..................................................................................................................... 50
Analiza izvedljivosti .............................................................................................................................. 51
12 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA............................................................................ 52
Izhodišča finančne analize ................................................................................................................... 52
Izhodišča ekonomske analize .............................................................................................................. 53
Vrednotenje ključnih finančnih kazalnikov .......................................................................................... 55
12.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev .......................................................................................................... 55
12.3.2 Neto sedanja vrednost ................................................................................................................................ 55
12.3.3 Interna stopnja donosa ............................................................................................................................... 55
12.3.4 Indeks donosnosti ....................................................................................................................................... 55
12.3.5 Relativna neto sedanja vrednost ................................................................................................................. 55
12.3.6 Količnik relativne koristnosti ....................................................................................................................... 56
13 ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ..................................................................................... 58
Tveganja............................................................................................................................................... 58
Analiza občutljivosti ............................................................................................................................. 60
14 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................................................... 61
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
iii
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 2.1: Viri financiranja po tekočih cenah v NIP ....................................................................................... 4
Preglednica 3.1: Položaj Občine Ravne na Koroškem ............................................................................................. 9
Preglednica 7.1: Kadrovsko-organizacijska shema ................................................................................................ 33
Preglednica 8.1: Vrednost investicije po stalnih cenah z dinamiko nastajanja stroškov ...................................... 38
Preglednica 8.2: Vrednost investicije po tekočih cenah z dinamiko nastajanja stroškov ..................................... 38
Preglednica 8.3: Vrednost investicijskih stroškov na enoto m2 ............................................................................ 39
Preglednica 8.4: Viri financiranja po tekočih cenah .............................................................................................. 41
Preglednica 9.1: Osnovni podatki o lokaciji .......................................................................................................... 42
Preglednica 10.1: Matrika »načela ne škoduj bistveno« ....................................................................................... 46
Preglednica 11.1: Terminski načrt izvedbe investicije (1. faza) ............................................................................. 49
Preglednica 11.2: Terminski načrt izvedbe investicije (2. faza) ............................................................................. 49
Preglednica 12.1: Finančni kazalniki investicijske namere – celotna investicija ................................................... 53
Preglednica 12.2: Finančni kazalniki investicijske namere – lastna sredstva ........................................................ 53
Preglednica 12.3: Ekonomski kazalniki investicijske namere ................................................................................ 54
Preglednica 12.4: Izhodišča finančne analize – celotna investicija ....................................................................... 56
Preglednica 12.5: Izhodišča finančne analize – lastna sredstva ............................................................................ 56
Preglednica 12.6: Izhodišča ekonomske analize ................................................................................................... 57
Preglednica 13.1: Ocena tveganj projekta ............................................................................................................ 59
Preglednica 13.2: Analiza občutljivosti.................................................................................................................. 60
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
iv
KAZALO SLIK
Slika 3.1: Projekcija prebivalstva v naslednjem obdobju ........................................................................................ 8
Slika 3.2: Lega Koroške statistične regije................................................................................................................. 9
Slika 3.3: Občina Ravne na Koroškem ................................................................................................................... 10
Slika 3.4: Projekcija prebivalstva v naslednjem obdobju ...................................................................................... 11
Slika 3.5: Prirast v občini Ravne na Koroškem ....................................................................................................... 11
Slika 3.6: Meja občine Ravne na Koroškem ........................................................................................................... 12
Slika 4.1: Obstoječe stanje .................................................................................................................................... 16
Slika 4.2: Obstoječe stanje multifunkcijskih igrišč ................................................................................................. 17
Slika 6.1: Območje obnove .................................................................................................................................... 29
Slika 6.2: Nogometno igrišče ................................................................................................................................. 31
Slika 9.1: Makrolokacija objekta ........................................................................................................................... 42
Slika 9.2: Mikrolokacija ......................................................................................................................................... 43
Slika 9.3: Podatki o parceli št. 768/3, k. o. 882 Ravne ........................................................................................... 43
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
1
1 UVODNA PREDSTAVITEV PROJEKTA
Novelacija investicijskega programa (NIP) št. 2 je s svojim tehnično-tehnološkim in ekonomskim delom
strokovna podlaga za investicijsko odločitev. Obravnava podrobno razčlenjeno izbrano varianto rešitev
obnovo mestnega stadiona, ki je bila izbrana na osnovi Dokumenta identifikacije investicijskega
projekta (DIIP), Investicijskega programa (IP) in Novelacije investicijskega programa (NIP). Investitor
obnove je Občina Ravne na Koroškem, objekt pa bo v upravljanju Zavoda za kulturo, šport, turizem in
mladinske dejavnosti.
Občina Ravne na Koroškem želi v skladu s svojimi dolgoročnimi cilji, strategijami in politikami zagotoviti
varne, kakovostne in ustrezne zunanje površine za izvajanje športnih dejavnosti skladno s standardi in
normativi za potrebe uporabnikov. Obstoječe športne površine so tehnološko in materialno dotrajane,
zato je predvidena obnova mestnega stadiona.
Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno
vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in doseže vsakogar ne glede na starost
ali socialno pripadnost. Ljudje se v veliko večino športnih dejavnosti vključujejo ljubiteljsko, določenim
ljudem pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v
društvih ali drugih športnih organizacijah.
Investicija pomeni pridobitev posodobljenih površin za izvajanje tekmovalnega, rekreativnega in
šolskega športa ter za nadaljnje izvajanje aktivnosti. Z izvedbo investicije se ne bo dvignila samo stopnja
kvalitetne izvedbe športnih vsebin, temveč se bodo odprle tudi nove možnosti za izvajanje tekmovanj
na različnih ravneh.
V dokumentu so smiselno podani in utemeljeni razlogi za investicijsko namero prenove zunanjih
športnih površin, v skupni velikosti 12.300,0 m2. Projekt bo razdeljen na dve fazi, in sicer:
- 1. faza – obnova nogometnega igrišča,
- 2. faza – obnova atletske steze in izvedba razsvetljave.
Investicijska namera sledi ciljem Javnega razpisa fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih
objektov in površin za šport v naravi v letu 2025, ki ga je februarja 2025 objavila Fundacija za
financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Obravnavani investicijski dokument je izdelan v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za
pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih in sledi ciljem 21. člena Zakona
o lokalni samoupravi.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
2
Novelacija investicijskega programa št. 2 vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere
in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo investicija morala izpolnjevati. Vsebuje opise
tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin izbrane rešitve.
Naziv
projekta
Obnova mestnega stadiona
Investitor
Občina Ravne na Koroškem
Lokacija
investicije
Parcelna številka 768/3
Katastrska občina 882 Ravne
Izdelovalec
dokumenta
EUTRIP, komuniciranje, svetovanje, raziskovanje, d.o.o., Celje
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
3
2 POVZETEK PREDHODNE DOKUMENTACIJE
V konceptualni fazi so bile preverjene različne variante glede možnosti izvedbe. Po urbanistično-
arhitekturni, lastniški in funkcionalni analizi je bila izbrana varianta, ki je predmet tega dokumenta. V
predhodno izdelani investicijski dokumentaciji, in sicer Dokumentu identifikacije investicijskega
projekta (januar 2024), Investicijskem programu (maj 2024), ki je bil dopolnjen februarja 2025 ter
Novelaciji investicijskega programa (marec 2025). V predhodnem investicijskem dokumentu sta
obravnavana scenarij brez investicije in scenarij z investicijo.
Scenarij brez investicije
Scenarij brez investicije bi ohranjal obstoječe stanje ter pomembno prispeval »prispeval« k stagnaciji
nekaterih dejavnosti in storitev, pomembnih za razvoj športnih in kulturnih aktivnosti. Stanje
obstoječega mestnega stadiona je neustrezno.
V primeru scenarija brez investicije ni možno uresničevati strateških ciljev investitorja, kar za celotno
občino in regijo pomeni nazadovanje v primerjavi z ostalimi športnimi središči. Posameznim športnim
panogam in kategorijam športnikov bo tako onemogočena kakovostna vadba ali tekmovanje.
V primeru variante brez investicije cilji investicije niso uresničeni, izgubljena pa so tudi sredstva, ki so
bila v ta namen do sedaj porabljena.
Scenarij brez investicije ne izboljšuje trenutnega stanja, temveč se stanje poslabšuje in obstoječa
problematika se le še povečuje. Tako ostane objekt neurejen oz. ostane znatno omejena uporaba, ki
ne more zagotavljat standarda vadbe in tekmovanja. Objekt v primeru scenarija brez investicije ne bo
več varen za uporabo. Objekt bo začel propadati hitreje, še hitreje pa drenaže in spodnja asfaltna
površina. Druge površine bodo uporabne z omejitvami.
Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da varianta brez investicije z razvojnega vidika ni sprejemljiva.
Scenarij z investicijo
Investitor želi v skladu s svojimi dolgoročnimi cilji, strategijami in politikami zagotoviti ustrezne
površine za izvedbo športnih aktivnosti, vadb in tekmovanj na prostem. Z izvedbo investicije se bodo
posodobile zunanje športne površine in povečala kakovost športnih površin v Občini Ravne na
Koroškem. S tem se bodo odprle nove možnosti za izvajanje športnih tekmovanj na različnih ravneh,
saj bodo z ustreznimi športnimi površinami doseženi standardi za izvedbo športnih dogodkov v manj
ugodnih vremenskih pogojih.
Obstoječe športne površine so tehnološko in materialno dotrajane, zato je predvidena obnova
mestnega stadiona v skupni velikosti 12.300,0 m2. V sklopu obnove je predvidena obnova
nogometnega igrišča z umetno travo v prvi fazi, v drugi fazi pa obnova atletske steze in izvedba
razsvetljave.
Izvedba investicije je predvidena v letih 2025 in 2026, in sicer 1. faza v letu 2025, 2. faza pa v letu 2026.
Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah znaša 1.598.651,68 EUR brez DDV oz.
1.950.355,05 EUR z DDV.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
4
Predvidena je izvedba investicije z lastnimi sredstvi Občine Ravne na Koroškem, nepovratnimi sredstvi
Nogometne zveze Slovenije, Fundacije za šport ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. V
primeru izvedbe investicije bo občina morala zagotoviti 1.240.355,05 EUR lastnih sredstev.
Preglednica 2.1: Viri financiranja po tekočih cenah v NIP
Viri financiranja
Tekoče cene
Delež
[%]
Vrednost
[EUR]
Leto
2024
Leto
2025
Leto
2026
Nepovratna sredstva MGTŠ
25,64
500.000,00
0,00
250.000,00
250.000,00
Nogometna zveza Slovenije
3,08
60.000,00
0,00
0,00
60.000,00
Fundacija za šport
7,69
150.000,00
0,00
75.000,00
75.000,00
Lastna sredstva Občine Ravne na Koroškem
63,60
1.240.355,05
34.957,51
514.429,03
690.968,51
Investicijska vrednost z DDV
100,00
1.950.355,05
34.957,51
839.429,03
1.075.968,51
Spremenjena izhodišča investicijskega projekta
Od izdelave Novelacije investicijskega programa (marec 2025) do izdelave predmetne Novelacije
investicijskega programa (avgust 2025) je prišlo do naslednjih pomembnih sprememb:
- Spremeni se vir financiranja, in sicer namesto predvidenih sredstev Ministrstva za
gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) v višini 250.000 EUR, za katera prijava na razpis ni bila
uspešna, sredstva v letu 2025 zagotovi Občina Ravne na Koroškem iz lastnih sredstev. Zoper
izdano negativno odločitev je občina vložila ugovor. V letu 2026 je predviden nov Javni razpis
za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo.
- Terminski načrt izvedbe investicije se je zamaknil za 2 meseca, in sicer je začetek izvedbe del
(1. faza) predviden avgusta 2025, zaključek izvedbe del pa oktobra 2025. V sklopu druge faze
se je zamaknila izdelava projektne dokumentacije DGD, PZI in posledično pridobitev
gradbenega dovoljenja.
Do ostalih odmikov v finančnem, tehničnem, časovnem in kadrovskem smislu izvedbe investicije ni
prišlo.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
5
3 POVZETEK NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2
Številka projekta
0908
Datum izdelave
Avgust 2025
Cilji investicije
Predmet projekta je obnova mestnega stadiona na Ravnah na Koroškem, v velikosti
12.300,0 m2. Osnovni namen investicije je zagotoviti ustrezne površine za izvedbo športnih
aktivnosti, vadb in tekmovanj na prostem. S tem se bodo odprle nove možnosti za izvajanje
športnih tekmovanj na različnih ravneh, saj bodo z ustreznimi športnimi površinami doseženi
standardi za izvedbo športnih dogodkov v manj ugodnih vremenskih pogojih. Glavni cilji
projekta so naslednji:
- Obnova mestnega stadiona, ki vključuje obnovo nogometnega igrišča z umetno travo
v prvi fazi ter obnovo atletske steze in namestitev razsvetljave v drugi fazi.
- Zagotoviti urejene, ustrezno opremljene in okolju prijazne zunanje športne površine.
- Izboljšati športno infrastrukturo z namenom spodbujanja telesne aktivnosti in razvoja
posameznih športnih panog.
- Povečati dostopnost in kakovost športnih površin ter prispevati k višji kakovosti bivanja
prebivalcev.
Kratek opis
upoštevanih
variant,
utemeljitev
najugodnejše
V predhodni investicijski dokumentaciji NIP so bile obravnavane naslednje variante:
- Scenarij brez investicije;
- Scenarij z investicijo:
Kot najugodnejši se je izkazal scenarij z investicijo.
ODGOVORNE OSEBE
Odgovorna oseba
investitorja
dr. Tomaž Rožen, župan
Odgovorni vodja
za izvedbo
investicijskega
projekta
mag. Sabina Hrašan, Višja svetovalka I
Odgovorna oseba
za izdelavo invest.
dokumenta
mag. Primož Praper, direktor
EUTRIP, d.o.o., Celje
Odgovorna oseba
za izdelavo
projektne
dokumentacije
Binej Bevcl, u.d.i.g. G-1150
MBI, d.o.o., Slovenj Gradec
OPREDELITEV INVESTICIJE
Vrednost
investicijskih
stroškov
Vrednost investicije
Tekoče cene
Vrednost
[EUR]
brez DDV
1.598.651,68
z DDV
1.950.355,05
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
6
Zbirni prikaz
rezultatov
izračunov ter
utemeljitev
upravičenosti
Finančni kazalniki investicije
Vrednost
Diskontna stopnja [%]
4,00
Finančna neto sedanja vrednost investicije [EUR]
-1.610.033,61
Finančna interna stopnja donosnosti [%]
-13,10
Relativna neto sedanja vrednost
-0,89
Količnik relativne koristnosti
0,12
Ekonomski kazalniki investicije
Vrednost
Diskontna stopnja [%]
5,00
Ekonomska neto sedanja vrednost [EUR]
678.933,39
Ekonomska interna stopnja donosnosti [%]
13,08
Relativna neto sedanja vrednost
0,46
Količnik relativne koristnosti
1,46
Terminski načrt
Aktivnosti 1. faze
Termin
Izdelava investicijske dokumentacije DIIP
januar 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP
maj 2024
Izdelava Idejne zasnove
maj 2024
Izdelave projektne dokumentacije PZI
december 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP, dopolnitev
februar 2025
Izdelava investicijske dokumentacije NIP
marec 2025
Prijava na JR Fundacija za šport
marec 2025
Prijava na JR MGTŠ
april 2025
Izdelava investicijske dokumentacije NIP št. 2
avgust 2025
Izvedba JN za gradnjo, opremo
julij 2025 – avgust 2025
Podpis pogodbe z izvajalcem del
avgust 2025
Začetek gradnje
avgust 2025
Zaključek gradnje
oktober 2025
Aktivnosti 2. faze
Termin
Izdelava investicijske dokumentacije DIIP
januar 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP
maj 2024
Izdelava Idejne zasnove
maj 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP, dopolnitev
februar 2025
Izdelava projektne dokumentacije DGD, PZI
oktober 2025 – november 2025
Pridobitev gradbenega dovoljenja
december 2025
Izdelava investicijske dokumentacije NIP št. 2
avgust 2025
Prijava na JR Fundacija za šport
marec 2026
Prijava na JR MGTŠ
april 2026
Izvedba JN za gradnjo, opremo
november 2025 – januar 2026
Podpis pogodbe z izvajalcem del
februar 2026
Začetek gradnje
marec 2026
Zaključek gradnje
avgust 2026
Pridobitev uporabnega dovoljenja (UD)
september 2026
Zaključek projekta
september 2026
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
7
Osnovna strokovna izhodišča in podlage
Predmetni investicijski dokument je izdelan avgusta 2025, z upoštevanjem strokovnih podlag in
izhodiščnih dokumentov. Strokovne podlage in izhodišča:
- Energetski zakon EZ-1 (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 –
ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP, 44/22 – ZOTDS in 38/24 – EZ-2);
- Energetski zakon EZ-2 (Uradni list RS, št. 38/24);
- Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A);
- Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion
Policy 2014-2020, European Commission, december 2014;
- Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport
v naravi v letu 2025, februar 2025;
- Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo. Ljubljana: Ministrstvo za
gospodarstvo, turizem in šport;
- Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2025.
Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, februar 2025;
- Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00);
- Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);
- Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US,
100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F);
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr.,
101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23);
- Zakon o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb in 37/24 – ZMat-
B);
- Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki
Sloveniji v letih od 2023 do 2027 (Uradni list RS, št. 54/22);
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP).
- Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in
evropsko kohezijsko politiko, december 2017;
- Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2021–2027. Dravograd: Regionalna
razvojna agencija za Koroško, september 2022;
- Letni program športa Občine Ravne na Koroškem 2024. Ravne na Koroškem, januar 2024;
- Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Obnova mestnega stadiona. Ravne na
Koroškem: Občina Ravne na Koroškem, januar 2024;
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
8
- Investicijski program (IP). Obnova mestnega stadiona. Celje: EUTRIP, komuniciranje,
svetovanje, raziskovanje, d.o.o., maj 2024, dopolnitev februar 2025;
- Novelacija investicijskega programa (NIP). Obnova mestnega stadiona. Celje: EUTRIP,
komuniciranje, svetovanje, raziskovanje, d.o.o., marec 2025;
- Idejna zasnova. Obnova mestnega stadiona. Celje: EUTRIP, komuniciranje, svetovanje,
raziskovanje, d.o.o., maj 2024;
- Projekt za izvedbo (PZI). Mestni stadion na Ravnah na Koroškem.
Slovenj Gradec: MBI gradbeni inženiring in storitve d.o.o., december 2024;
- Občina Ravne na Koroškem. Dostopno na: https://www.ravne.si/, pridobljeno avgust 2025;
- Prostorski portal RS. Dostopno na: https://ipi.eprostor.gov.si/jv/, pridobljeno avgust 2025;
- Statistični urad RS. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl, pridobljeno avgust 2025.
Predstavitev regije, investitorja, upravljavca in izdelovalca
investicijskega dokumenta
Predstavitev Koroške regije
Koroška statistična regija šteje 70.492 prebivalcev in vključuje 12 občin: Črna na Koroškem, Dravograd,
Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju,
Slovenj Gradec in Vuzenica. Koroška regija leži na severu države. Njeno zemljepisno podobo ustvarjajo
gozdnato hribovje in tri rečne doline: Mežiška, Dravska in Mislinjska. Na severu regija v dolžini 100 km
meji z Avstrijo, na vzhodu na Podravsko ter na jugozahodu na Savinjsko regijo. Obsega nekaj več kot
1.000 km².
Slika 3.1: Projekcija prebivalstva v naslednjem obdobju
Vir: SURS, avgust 2025
Središče regije sestavlja »somestje« Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Dravograda. Za podeželsko
zaledje večjih krajev in mest na Koroškem je tipična razpršenost poselitve. Kmetije v obliki celkov so
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
9
razpršene po celotnem območju regije. Izstopajoče pokrajinske značilnosti so velik delež z gozdom
pokritega površja, gosta rečna mreža in zgoščevanje dejavnosti v urbanih naseljih v Mežiški, Mislinjski
in Dravski dolini. Koroška je ena najstarejših slovenskih industrijskih regij. V prejšnjih stoletjih se je v
tem prostoru razvilo rudarstvo, za njim sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija, v novejšem
času pa še kovinsko predelovalna industrija, proizvodnja vgradnih komponent za avtomobilsko
industrijo in strojegradnja. Na temelju lastnih razvojnih potencialov išče regija priložnosti v razvoju
obstoječih in novih okolju prijaznih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, še posebej v razvoju že
omenjenih industrij, pa tudi razvoju lesnopredelovalnih dejavnosti, turizma in prehranske
samooskrbnosti.
Slika 3.2: Lega Koroške statistične regije
Vir: stat.si/obcine, avgust 2025
Na geografsko razgibanem prostoru celotne Občine Ravne na Koroškem so ohranjeni številni biseri
narave, ki navdušujejo tako strokovnjake kot priložnostne obiskovalce. Prav tako bogata in raznolika je
ohranjena naša kulturna dediščina. Številni spomeniki so dokumenti časa in govorijo zgodbe o življenju
ob reki Meži ter na pobočjih Uršlje gore in okoliških hribov.
Kleni in delovni ljudje, mnogi izjemni športniki, kulturniki, znanstveniki in ugledneži pa z zavezanostjo
naravi in gostoljubjem ustvarjajo spodbudno okolje za domačine in obiskovalce.
Preglednica 3.1: Položaj Občine Ravne na Koroškem
PREDNOSTI
SLABOSTI
− globalna usmerjenost gospodarstva
− bližina meje
− naravne danosti,
− stanje na področju družbenih dejavnosti.
− tradicionalna struktura gospodarstva,
− oddaljenost od razvitejših delov Slovenije,
− slabša dostopnost občine kot posledica
geografske lege in slabe infrastrukturne
povezanosti z ostalimi regijami,
− pomanjkanje podjetniške tradicije na
področju malega gospodarstva in turizma,
odliv kadrov.
MOŽNOSTI
NEVARNOSTI
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
10
− usmeritev v lahko industrijo, za kar so na voljo
prostorski in kadrovski resursi,
− pospešitev razvoja malega gospodarstva s
širitvijo Poslovne cone Ravne ,
− postopni razvoj turizma z izvedbo ustrezne
infrastrukture in razvojnimi spodbudami,
− usklajen razvoj dejavnosti občine z razvojem
moči občine, ki izvira iz gospodarske moči,
− izkoriščanje potenciala sofinanciranja
projektov s sredstvi EU,
− odpiranje preko bližnje meje,
selektivno pridobivanje strukturno potrebnih
kadrov.
− nadaljnje padanje gospodarske moči in s tem
naraščanje brezposelnosti,
− nezmožnost okolja, da izkoristi dane
možnosti,
− zamujanje s projekti gospodarskih subjektov
za koriščenje sredstev spodbud resornih
ministrstev,
− zamujanje s projekti za koriščenje sredstev
EU,
− zastoji v regijskem povezovanju in
skupnih projektih.
Predstavitev Občine Ravne na Koroškem
Občina Ravne na Koroškem je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naselij Brdinje, Dobrije, Koroški Selovec, Kotlje, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Preški Vrh, Ravne na
Koroškem, Sele - del, Stražišče – del, Strojna, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem – del, Uršlja Gora in
Zelen Breg. Občina Ravne na Koroškem sodeluje pri uresničevanju skupnih nalog s sosednjimi in z
drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi, pokrajino in z državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Praznik
Občine Ravne na Koroškem je 12. april, dan, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da
postane Ravne na Koroškem mesto.
Slika 3.3: Občina Ravne na Koroškem
Vir: stat.si/obcine, avgust 2025
Občina Ravne na Koroškem zajema slikovito pokrajino spodnjega dela Mežiške doline na severovzhodu
Slovenije ob meji z Avstrijo. Gospodarstvo občine je razvojno naravnano v pospešeno preoblikovanje
iz monokulturne dejavnosti z izrazitim industrijskim težiščem na območju bivše železarne v širšo paleto
ponudb izdelkov in storitev. Poleg še prevladujoče težke industrije so močneje razviti kovinska
industrija, gradbeništvo in promet. Okostje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore,
Prežihova bajta, Strojna s svojimi pobočji, Zelen Breg in Tolsti vrh pa postajajo prepoznavno območje
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
11
kmečkega turizma. Vse bolj zanimiva turistična ponudba nastaja tudi v mestu Ravne, ki se ponaša z
odlično urejenim športnim centrom ter bogato kulturno in tehniško dediščino.
Po površini obsega občina 63.4 km2 in ima okoli 11.200 prebivalcev. Povprečna starost prebivalcev
občine Ravne na Koroškem je bila 45,6 let in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije
(44,1 let).
Slika 3.4: Projekcija prebivalstva v naslednjem obdobju
Vir: SURS, avgust 2025
Občina Ravne na Koroškem je v zadnjem obdobju beležila pretežno pozitiven naravni prirast, skupni
prirast pa je, z izjemo v letih 2018 in 2019, ves čas negativen.
Slika 3.5: Prirast v občini Ravne na Koroškem
Vir: SURS, avgust 2025
Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila
najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 173 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove,
da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo
0
10000
20000
30000
40000
50000
60000
70000
80000
2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028
-140
-120
-100
-80
-60
-40
-20
0
20
40
60
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Naravni prirast
Skupni prirast
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
12
(ta je bila 145). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje
kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za
ženske v vseh slovenskih občinah, razen v petih (Črna na Koroškem, Dobrovnik/Dobronak, Jezersko,
Loški Potok in Mislinja), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih
občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let;
pri moških je bila slika enaka.
Osrednji del občine Ravne na Koroškem odlikuje gostejša poseljenost doline z mestnim središčem
Ravne na Koroškem, okoliške hribe pa zvečine pokriva gozd. Značaj prostora okrog urbanih polov je
pretežno kmetijski, z oblikovanimi posameznimi zaselki ter avtohtonim razpršenim tipom poselitve. Na
območju občine je 12.7 km državnih, 55.3 km lokalnih in 104.1 km gozdnih cest, 55.9 km javnih poti in
5.2 km kolesarskih stez.
Slika 3.6: Meja občine Ravne na Koroškem
Vir: ravne.si, februar 2025
Pokrajina je geografsko razgibana. Z Raven vodita glavna cestna in železniška povezava ob reki Meži iz
Avstrije in Prevalj proti Dravogradu in naprej do Maribora. Druga pot pelje mimo Kotelj proti Slovenj
Gradcu, tretja pa proti hribovitim Tolstemu vrhu, Zelen Bregu in Strojni, kjer najdemo samotne kmetije
z značilnimi kmečkimi domovi. V primerjavi s slovenskim povprečjem je območje občine gosto
naseljeno (196 prebivalcev / km²), kar pa ne velja za koroško regijo, kjer gostota poselitve dosega
komaj 72 % državnega povprečja.
Gostota poseljenosti v Občini Ravne na Koroškem je rezultat hitrega razvoja Železarne Ravne in s tem
velikega priseljevanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najgosteje je naseljeno mesto Ravne na
Koroškem. Občina je razdeljena na 15 naselij. Največje naselje po število prebivalcev so Ravne na
Koroškem, v katerih živi 70 % vseh prebivalcev občine. Ostali večji naselji sta še Kotlje in Tolsti Vrh.
Na geografsko razgibanem prostoru celotne Občine Ravne na Koroškem so ohranjeni številni biseri
narave, ki navdušujejo tako strokovnjake kot priložnostne obiskovalce. Prav tako bogata in raznolika je
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
13
ohranjena kulturna dediščina. Številni spomeniki so dokumenti časa in govorijo zgodbe o življenju ob
reki Meži ter na pobočjih Uršlje gore in okoliških hribov.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
14
Predstavitev upravljavca Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske
dejavnosti
Zavod je bil ustanovljen za izvajanje dejavnosti javnega pomena na področjih kulture, športa, turizma
in mladinskih dejavnosti na območju občine Ravne na Koroškem. V sodni register je vpisan s sklepom
Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 29. 12. 2011, pod številko registrskega vložka Srg
2011/50376. Zavod predstavlja in zastopa direktor zavoda brez omejitev.
Organa Zavoda sta: svet zavoda in direktor. Svet zavoda šteje enajst članov in ga sestavlja šest
predstavnikov občine, po en predstavnik kulturne, športne, mladinske in turistične dejavnosti v občini
in en predstavnik delavcev Zavoda.
Ustanoviteljica Občina Ravne na Koroškem daje zavodu v upravljanje objekte, ki jih določi s posebno
pogodbo o upravljanju z objekti.
Ravne na Koroškem so že desetletja znano športno središče Koroške. V šestdesetih letih prejšnjega
stoletja je železarna z načrtnimi vlaganji v športni standard zagotovila temelje za gradnjo sodobnega
športnega parka, ki se danes ponaša z zaokroženo ponudbo tako za domače športnike kot za širšo
športno javnost in skozi vse leto nudi široko paleto dejavnosti. Za aktivno preživljanje prostega časa so
na enem mestu na razpolago mestno kopališče z olimpijskim bazenom, pokrit zimski bazen, sodoben
atletski stadion, športna igrišča in dvorane, tenis center ter smučišče Poseka z umetno zasnežitvijo in
razsvetljavo.
V Športnem domu ob Gimnaziji Ravne so zimski bazen, dimenzije 25 x 10 m, telovadnica za odbojko in
košarko, dvorana za namizni tenis, štiristezno kegljišče, fitnes, savne (finska, zeliščna, turška in infra),
šahovska soba, dvorane za aerobiko, ritmiko, namizni tenis, judo ter borilne veščine. Zunanji park
obsega moderniziran stadion s šeststezno umetno maso in nogometnim igriščem ter 350-sedežno
tribuno, asfaltno košarkarsko igrišče, nogometno igrišče na umetni travi, tri peščena tenis igrišča in
igrišče za odbojko na mivki. Mestno kopališče se poleg olimpijskega bazena z balonom ponaša tudi z
otroškim bazenom, toboganom in drčo. Športni park Ravne na Koroškem je vpet v naravno okolje
mesta in Mežiške doline, med Peco in Uršljo goro, v okolje, ki nudi izjemne možnosti za aktivno
preživljanje prostega časa in predstavlja lepo izhodišče za izlete v naravo. Tu so doma pohodništvo,
planinarjenje, kolesarske ture ipd., kjer vsakdo najde nekaj zase.
Občina Ravne na Koroškem ima glede na število prebivalcev relativno visoko razvito športno
infrastrukturo in veliko športnih panog, kar je odraz dolgoletnega načrtnega razvoja v povezavi z
gospodarstvom in dolgoletne povezanosti s celotno Mežiško dolino.
Zavod poleg upravljanja izredne športne infrastrukture pripravlja tudi vsebine na področju turizma,
skrbi za pripravo občinskih prireditev ter se osredotoča tudi na področje kulture in mladinske
dejavnosti. Zavod prav tako skrbi za nastanitveni objekt v Občini Ravne na Koroškem, hostel Punkl.
Zavod dela z najrazličnejšimi uporabniki, tako z lokalnim prebivalstvom kot tudi z obiskovalci, turisti.
Osredotoča se na turiste, izletnike, aktivne športnike, športne klubi za področje športnih priprav,
rekreativne športnike, mladostnike (šole v naravi), kulturnike, umetnike.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
15
Predstavitev izdelovalca investicijskega dokumenta EUTRIP
Podjetje EUTRIP, komuniciranje, svetovanje, raziskovanje d.o.o. nudi celovite rešitve na področju
investicij, kar zajema pripravo konceptualnih rešitev, izdelavo investicijske dokumentacije, pripravo
vlog za nepovratna sredstva, izdelavo energetskih pregledov, projektne dokumentacije, izvedbo
nadzora in super nadzora, energetsko upravljanje stavb in procesov, ter koordinacijo in administracijo
projektov EU. Podjetje svetuje pri uvajanju tehnologij BIM (Building Information Modeling) in
digitalizacije na področju vodenja projektov, priprave projektne dokumentacije in pametnih mest.
Podjetje sodeluje tako z javnim (občine, ministrstva, vladne agencije, inštituti ter ostali javni zavodi)
kot tudi z zasebnim sektorjem. Omenjenim inštitucijam zagotavlja strokovno svetovanje in oblikovanje
projektnih skupin, oblikovanje primerne organizacijske strukture projektov, pomoč pri iskanju
ustreznih virov financiranja (nepovratna sredstva, krediti,…), ponuja pa tudi strokovno in
administrativno podporo pri prijavi projektov na javne razpise.
Vizija podjetja je v slovenskem prostoru ohranjati vlogo vodilnega podjetja na področju svetovalnega
inženiringa in komuniciranja. V očeh naročnikov podjetje EUTRIP želi biti prepoznan kot zaželen,
kredibilen in zanesljiv partner z vrhunsko usposobljeno, profesionalno ter moralno in družbeno
odgovorno ekipo, ki generira nadaljnji trajnostni razvoj. Ustvarjati želijo inovativne, učinkovite in naravi
prijazne komunikacijske in energetske rešitve.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
16
4 ANALIZA STANJA Z RAZLOGOM INVESTICIJSKE NAMERE
Obstoječe stanje kot osnovno izhodišče za investicijsko namero
Mestni stadion na Ravnah na Koroškem na lokaciji DTK-ja je bil izgrajen leta 1966. Kot takšen je služil
za nogomet in atletiko, saj je bila zgrajena tudi 400m peščena (leš) steza, ki je služila za atletiko. Zaradi
velike dotrajanosti in nefunkcionalnosti (ne funkcioniranje drenažnega sistema) je bil leta 1998 objekt
obnovljen. Obnovil se je celotni drenažni sistem in izgradila se je šest stezna atletska z vsemi
potrebnimi elementi za izvedbo kompletnih atletskih tekmovanj. Nogometni stadion travna površina
je z ureditvijo drenaž zelo pridobila, saj ob deževnih dneh ni več zastajala voda. Leta 2009 je bila steza
obnovljena, urejena vgradna oprema ter urejeno avtomatsko zalivanje trave. Leta 2014 je bila
postavljena tribuna s 320 sedeži in garderobami.
Stadion je lociran v Športnem parku med Športnim domom in OŠ Prežihovega Voranca. V športnem
parku se nahajajo tudi grajsko poslopje gradu (sedaj študijska knjižnica), obe srednji šoli (Gimnazija in
Srednja šola), Grajski park, OŠ Prežihovega Voranca, zunanja športna igrišča (tenis, stadion, košarka,
odbojka na mivki, umetna trava za igre z žogo, igrišče za mali nogomet). Lokacija stadiona je pod
vznožjem smučišča Poseka in med tenis igrišči ter med Športnim domom (DTK) in Osnovno šolo
Prežihovega Voranca.
Slika 4.1: Obstoječe stanje
Vir: DIIP, Občina Ravne na Koroškem, januar 2024
Mestni stadion uporabljajo za naslednje aktivnosti:
- treningi in tekmovanja Koroškega atletskega kluba in Nogometnega kluba Fužinar,
- programi aktivnosti (rekreacije, letni program športa itd.),
- interesne dejavnosti in športni dnevi v osnovnih in srednjih šol,
- osnovna športna šola (namenjena šolski športni vzgoji),
- rekreativci,
- gibalno ovirani in invalidi (individualno in organizacija tekmovanj),
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
17
- kondicijske priprave in testiranja raznih športnih klubov letnega programa športa v Občini,
- priprave športnih ekip/klubov in namestitev športnikov v Mladinskem hotelu Punkl,
- organizacija športnih iger gospodarskih organizacij (SIJ),
- šolska tekmovanja osnovnih in srednjih šol,
- tekmovanja in priprave gasilskih ter invalidskih društev,
- druge prireditve in tekmovanja (Pihalni orkester, gasilske, zabavne in promocijske
prireditve…).
Slika 4.2: Obstoječe stanje multifunkcijskih igrišč
Vir: DIIP, Občina Ravne na Koroškem, januar 2024
Multifunkcijska asfaltna igrišča so locirana v Športnem parku med Grajskim parkom in za tribuno
Mestnega stadiona. Igrišča omogočajo izvedbo otroških iger z žogo, košarke, tenisa, odbojke in
nogometa.
V športnem parku se nahajajo tudi grajsko poslopje gradu (sedaj študijska knjižnica), obe srednji šoli
(Gimnazija in Srednja šola), Grajski park, OŠ Prežihovega Voranca, zunanja športna igrišča (tenis,
stadion, košarka, odbojka na mivki, umetna trava za igre z žogo, igrišče za mali nogomet). Lokacija igrišč
dopolnjuje Športni center z pestrostjo vadbe in omogoča vadbo najrazličnejšim starostnim skupinam.
Igrišča se bodo lahko uporabljala tudi jesenskem in spomladanskem ter zimskem času, če ne bo snežnih
padavin, saj omogoča tako urejena podlaga primerno vadbo. Te površine uporabljajo različni klubi za
svojo dopolnilno vadbo. Igrišča uporabljajo naslednje skupine:
- dopolnitveni treningi vseh klubov (tenis hardcourt),
- programi aktivnosti (rekreacije, letni program športa,…),
- športna vzgoja učencev in dijakov,
- interesne dejavnosti in športni dnevi v osnovnih in srednjih šol,
- osnovna športna šola (namenjena šolski športni vzgoji),
- rekreativci,
- gibalno ovirani in invalidi (individualno in organizacija tekmovanj),
- kondicijske priprave in testiranja raznih športnih klubov letnega programa športa v Občini,
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
18
- priprave športnih ekip/klubov in namestitev športnikov v Mladinskem hotelu Punkl,
- organizacija športnih iger gospodarskih organizacij (SIJ),
- šolska tekmovanja osnovnih in srednjih šol.
Razvoj športne infrastrukture v občini
Ravne na Koroškem so že desetletja znano športno središče Koroške. V šestdesetih letih prejšnjega
stoletja je železarna z načrtnimi vlaganji v športni standard zagotovila temelje za gradnjo sodobnega
športnega parka, ki se danes ponaša z zaokroženo ponudbo tako za domače športnike kot za širšo
športno javnost in skozi vse leto nudi široko paleto dejavnosti. Za aktivno preživljanje prostega časa so
na enem mestu na razpolago mestno kopališče z olimpijskim bazenom, pokrit zimski bazen, sodoben
atletski stadion, športna igrišča in dvorane, tenis center ter smučišče Poseka z umetno zasnežitvijo in
razsvetljavo.
V Športnem domu ob Gimnaziji Ravne so zimski bazen, dimenzije 25 x 10 m, telovadnica za odbojko in
košarko, dvorana za namizni tenis, štiristezno kegljišče, fitnes, savne (finska, zeliščna, turška in infra),
šahovska soba, dvorane za aerobiko, ritmiko, namizni tenis, judo ter borilne veščine. Zunanji park
obsega moderniziran stadion s šeststezno umetno maso in nogometnim igriščem ter 350-sedežno
tribuno, asfaltno košarkarsko igrišče, nogometno igrišče na umetni travi, tri peščena tenis igrišča in
igrišče za odbojko na mivki. Mestno kopališče se poleg olimpijskega bazena z balonom ponaša tudi z
otroškim bazenom, toboganom in drčo. Športni park Ravne na Koroškem je vpet v naravno okolje
mesta in Mežiške doline, med Peco in Uršljo goro, v okolje, ki nudi izjemne možnosti za aktivno
preživljanje prostega časa in predstavlja lepo izhodišče za izlete v naravo. Tu so doma pohodništvo,
planinarjenje, kolesarske ture ipd., kjer vsakdo najde nekaj zase.
Občina Ravne na Koroškem ima glede na število prebivalcev relativno visoko razvito športno
infrastrukturo in veliko športnih panog, kar je odraz dolgoletnega načrtnega razvoja v povezavi z
gospodarstvom in dolgoletne povezanosti s celotno Mežiško dolino.
Trenutna urejenost športnih objektov je na različni stopnji. Nekateri so dobro urejeni in je možna
izvedba športnih tekmovanj na državnem nivoju, drugi so nedokončani in ne omogočajo izvedbe
tekmovanj na najvišji ravni. Nekateri objekti potrebujejo dodatna vlaganja zaradi dotrajanosti ali
spremenjenih normativov ali drugačnih potreb uporabnikov.
V zadnjih 10 letih so bila vlaganja v športne objekte v občini Ravne namenjena predvsem urejanju
športnih telovadnic ob šolah. Investicije v druge športne objekte v lasti Občine Ravne so bile okrnjene,
kar se – glede na starost objektov – odraža v tem, da so ti objekti slabše vzdrževani in neudobni tako
za izvajalce športne vadbe kot za obiskovalce športnih prireditev. Neurejeni objekti so energetsko
potratni in v skrajnih oblikah tudi nevarni za uporabnike.
Občina Ravne na Koroškem je imela leta 2023 aktivnih 23 društev in 52 kategoriziranih športnikov.
Največ kategoriziranih športnikov je bilo v rangu mladinskega razreda kategorizacije, in sicer 30, sledil
je državni razred kategorizacije, v okviru katerega je bilo 18 kategoriziranih športnikov.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
19
Razlogi za investicijsko namero in njena utemeljitev
Razlogi za investicijsko namero izhajajo iz obstoječega stanja mestnega stadiona. Mestni stadion na
Ravnah na Koroškem na lokaciji DTK-ja je bil zgrajen leta 1966 in je služil za nogomet in atletiko. Zaradi
velike dotrajanosti in nefunkcionalnosti je bil leta 1998 obnovljen. Obnovil se je celotni drenažni sistem
in zgradila se je šest stezna atletska steza z vsemi potrebnimi elementi za izvedbo kompletnih atletskih
tekmovanj. Nogometni stadion z travno površino je z ureditvijo drenaž zelo pridobil saj ob deževnih
dneh ni več zastajala voda. Leta 2009 je bila atletska steza nazadnje obnovljena. Urejena je bila
vgradnja oprema ter avtomatsko zalivanje trave.
Danes je obstoječ vodovod za namakanje stadiona premajhnih dimenzij in neustrezen za izvedbo
namakanja novih nogometnih površin iz umetne trave, prav tako obstoječ stadion nima razsvetljave.
Odvodnjavanje brežin ob jugozahodni strani stadiona je neurejeno in omogoča prelivanje meteorne
vode iz smučišča na atletski stadion, kjer se odlaga mulj na atletskih površinah. Obstoječa kanalizacija,
ki bi morala zagotavljati odvod meteornih vod iz površin smučišča Poseka, je zamuljena in povsem
zamašena.
Z obnovo bodo zagotovljene ustrezne površine za izvedbo športnih aktivnosti, vadbe in tekmovanja. S
tem se ne bo dvignila samo stopnja kvalitetne izvedbe športnih vsebin (in nenazadnje tudi varnosti
udeležencev), temveč se bodo odprle tudi nove možnosti za izvajanje tekmovanj na različnih ravneh
(od lokalne do mednarodne), saj bodo z ustreznimi novimi športnimi površinami doseženi standardi za
izvedbo športnih tekmovanj v manj ugodnih vremenskih pogojih (jesen, pomlad, deževje), kar je za
naše okolje zelo pomembno, saj bodo dejavnosti s tem pridobile več časovne periode za vadbo in
tekmovanje, kar je za dejavnost bistvenega pomena za dvig kvalitete in konkurenčnosti napram
okoljem, ki imajo boljše vremenske pogoje (npr. Primorska, Kraška, Prekmurje, Štajerska,…)
Mestni stadion uporabljajo za več aktivnosti kot so treningi in tekmovanja, programi aktivnosti,
interesne dejavnosti in športni dnevi v osnovnih in srednjih šol, osnovna športna šola, rekreativci,
gibalno ovirani in invalidi, kondicijske priprave in testiranja raznih športnih klubov letnega programa
športa v občini, priprave športnih ekip oz. klubov, organizacija športnih iger gospodarskih organizacij,
šolska tekmovanja osnovnih in srednjih šol, tekmovanja in priprave gasilskih ter invalidskih društev,
druge prireditve in tekmovanja.
Praktično vsi športi pri svojih pripravah uporabljajo tudi atletski stadion in večnamenske oz.
multifunkcijske površine.
Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami
Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in cilji razvojnih strategij in dokumentov Evropske
skupnosti, Republike Slovenije in regije ter občine ter z zakonodajo tako v Sloveniji kot Evropski uniji.
Obravnavani investicijski projekt je skladen z naslednjimi razvojnimi strategijami, politikami,
dokumenti, zakoni in programi:
- Strategija razvoja Slovenije 2030,
- Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2021–2027,
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
20
- Nacionalni program športa v RS za obdobje 2024–2033 (predlog),
- Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2025,
- Letni program športa Občine Ravne na Koroškem 2024,
- Občinski in prostorski akti.
4.4.1 Strategija razvoja Slovenije 2030
S svojimi cilji predstavlja obravnavani projekt uresničevanje Strategije razvoja Slovenije na razvojni
prioriteti zdravega in aktivnega življenja. Z oblikovanjem in izvajanjem finančnih instrumentov za
razvoj, financiranje in izvedbo investicij na področju energetske učinkovitosti (energetsko učinkovita
obnova stavb in trajnostna gradnja stavb v javnem in zasebnem sektorju, energetsko učinkoviti
ogrevalni sistemi, prenova sistemov javne razsvetljave, učinkovita raba električne energije, pogodbeno
zagotavljanje prihrankov, sistem za upravljanje z energijo, prilagoditev infrastrukture za uvajanje
pametnih aktivnih omrežij za distribucijo električne energije, tehnološka prenova za dvig energijske
učinkovitosti podjetij, povečanje energijske učinkovitosti pri gradnji in upravljanju s prometno
infrastrukturo) pa sledi strategiji trajnostnega ravnanja z naravnimi viri.
Pet strateških usmeritev za dosego osrednjega cilja strategije bomo uresničevali z delovanjem na
različnih medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki so zaokrožena v dvanajstih razvojnih ciljih
strategije. Vsak cilj se navezuje tudi na cilje trajnostnega razvoja. Za vsak razvojni cilj so določena
ključna področja, na katerih bo treba delovati, da bi dosegli kakovostno življenje za vse. Cilji pomenijo
podlago za oblikovanje prednostnih nalog in ukrepov Vlade RS, nosilcev regionalnega razvoja, lokalnih
skupnosti in drugih deležnikov. Med sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja je tudi skrb za odprta,
varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja.
Zdravo in aktivno življenje
Za kakovostno življenje vseh generacij je zelo pomembno zdravo in aktivno življenje skozi celotni
življenjski cikel. Starostna struktura družbe se spreminja, pri čemer se zlasti povečuje delež starejših.
Hkrati se spreminja koncept delovno aktivnega življenja. Družba je zaradi preseljevanja čedalje bolj
raznolika. Spreminjajoča se medgeneracijska razmerja zahtevajo tesnejšo povezanost med ljudmi, kar
bo vplivalo na boljše družbene odnose in osredotočenost na skupno dobro. Boljše možnosti
usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja so pomemben dejavnik kakovostnega družinskega
življenja ter omogočajo udejstvovanje v družbenih procesih in prostočasnih aktivnostih vse življenje.
Osrednja področja razvoja družbe bodo morala biti zato osredotočena na skrb za zdravje ter razvoj
znanja, spretnosti in talentov. Zaradi spreminjanja starostne strukture prebivalstva bo treba okrepiti
opolnomočenje različnih starostnih skupin in spodbujati k daljši aktivnosti. Velik izziv za družbo
prihodnosti bo tudi zagotoviti boljše zdravje ljudi vse življenje, saj so s staranjem prebivalstva
pogostejše tudi kronične bolezni. Zmanjšanje neenakosti v zdravju je med ključnimi izzivi pri
ustvarjanju razmer za kakovostno življenje, pri čemer je treba izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva
v vseh regijah, zlasti med starejšimi, socialno šibkejšimi in manj izobraženimi. Ob tem je treba izboljšati
prehranjevalne in gibalne navade otrok in mladine ter vzpostaviti učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe
ljudi, ki ne morejo sami opravljati življenjskih aktivnosti. Pomembna je tudi skrb za duševno zdravje,
saj to posamezniku omogoča udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter uspešno
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
21
spoprijemanje z izzivi, s čimer lahko prispeva k skupnosti, v kateri živi. Za zdravje in blaginjo ljudi so
ključni ohranjanje zdravega naravnega okolja, prilagajanje podnebnim spremembam in uspešno
blaženje njihovih posledic ter tudi sprememba potrošniških vzorcev za doseganje trajnostne potrošnje.
4.4.2 Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2021–2027
Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2021–2027 je programski dokument regije in
hkrati povezovalni dokument s programi na nacionalni ravni. Izdelan je skladno z Uredbo o regionalnih
razvojnih programih in obsega strateški in programski del.
Investicija izpolnjuje pogoje iz RRP skladno s Prioriteto 4: Bolj sposobna, privlačna in vključujoča
Koroška. Osrednji cilj prioritete je povečati socialni kapital regije in ustvariti privlačne pogoje za delo in
bivanje za vse prebivalce skozi vsa obdobja življenja, ter tako prispevati k ustavitvi trenda zmanjševanja
prebivalstva in k povečanju kakovosti življenja za vse družbene skupine.
Ukrep 4.3: Povezana in ustvarjalna skupnost
Ukrep je namenjen zagotavljanju večje dostopnosti, raznolikosti in kakovosti kulturne, športne in druge
ponudbe za prosti čas ter zagotavljanju pogojev za aktiviranje ustvarjalnih potencialov prebivalcev
regije. V okviru ukrepa se bo spodbujalo množičnost športa in rekreacije s:
- povezovanjem programov in vsebin (športni dogodki, festivali) za promocijo gibanja in
aktivnega življenjskega sloga za vse generacije,
- podporo društvom in javnim organizacijam za kakovosten razvoj kadrov na področju športa in
rekreacije,
- spodbudo za zagotavljanje enake dostopnosti športa in rekreacije za vse skupine prebivalcev.
Ukrep 4.4: Družbena infrastruktura
Namen ukrepa je nadalje zagotavljati ustrezne infrastrukturne pogoje in izboljšati dostopnost do
socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih in športnih in drugih vsebin za prebivalce v regiji s
ciljem povečati privlačnost in kakovost življenja. Prav tako je namen ukrepa izboljšati dostopnost
stanovanj.
V sklopu ukrepa so predvidene naslednje aktivnosti:
- krepitev usposobljenosti za upravljanje objektov družbene infrastrukture,
- obnova, izgradnja, opremljanje objektov namenjenih izvajanju socialno varstvene,
zdravstvene, vzgojno izobraževalne, kulturne in športne dejavnosti (npr. obnove športnih
objektov),
- zagotavljanje boljše dostopnosti družbene infrastrukture gibalno oviranim osebam in
starejšim,
- optimiziranje izrabe in izkoriščenosti prostorov in površin.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
22
4.4.3 Nacionalni program športa v RS za obdobje 2024–2033 (predlog)
Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: NPŠ) je strateški dokument razvojnega
načrtovanja športne politike. Sprejema se za obdobje desetih let.
Republika Slovenija prepoznava šport kot zelo pomembno področje, ki ima za Slovenijo poseben
pomen. Športna aktivnost državljank in državljanov, vrhunski dosežki in razvejana društvena dejavnost
so del slovenske identitete in promotor Slovenije v svetu. Hkrati se šport prepleta s številnimi področji,
kjer je sodelovanje v vzajemno korist.
Ukrepi Nacionalnega programa športa 2024–2033 so predstavljeni po sedmih sklopih:
1. športni programi (vsebinska osnova športa),
2. investicije v športne objekte in površine za šport v naravi,
3. razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu,
4. organiziranost v športu,
5. športne prireditve in promocija športa,
6. družbena in okoljska odgovornost v športu,
7. podporni mehanizmi v športu.
Sklopi so razdeljeni na področja, na katerih so skladno z glavnimi cilji NPŠ opredeljeni strateški cilji teh
področij. Na podlagi ciljev so zasnovani ukrepi. Za merjenje doseganja strateških ciljev pri posameznih
področjih so predlagani kazalniki. Cilji in ukrepi izhajajo iz spoznanj analize preteklega NPŠ 2014-2023.
Cilji in ukrepi bodo operacionalizirani in udejanjeni skozi različne dejavnosti in projekte, ki bodo
opredeljeni v Izvedbenem načrtu Nacionalnega programa športa 2024–2033.
Športni objekti in površine za šport v naravi
Športna infrastruktura, športni objekti in površine za šport v naravi, so pomemben dejavnik delovanja
športa in osnovi pogoj za njegovo izvajanje. Javni športni objekti in površine za šport v naravi so tisti,
ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti lokalnih skupnosti. Vpisani so v razvid javnih športnih objektov
in površin za šport v naravi.
Ministrstvo, pristojno za šport, mora vzpostaviti mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi, ki obsega obstoječe javne športne objekte in površine za šport v naravi ter merila za načrtovanje
novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki bodo zagotavljala
ustrezno regionalno razpršenost in bodo dostopna vsem prebivalcem Republike Slovenije. Mrežo
javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na lokalni ravni določi lokalna skupnost.
Predvideni so naslednji ukrepi:
- Odpraviti obstoječa nesorazmerja v razpoložljivosti vadbenih športnih površin med lokalnimi
skupnostmi.
- Uvedba metodologije izračunavanja izkoriščenosti uporabe javnih športnih objektov.
- Spodbuditi vključevanje zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za
uresničevanje javnega interesa na področju športa.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
23
- Vodenje Razvida javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.
- Vzpostavitev enakomerno porazdeljene mreže javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi na državni in lokalni ravni, glede na potrebe, kot izhajajo iz izkoriščenosti.
- Spodbujanje izgradnje športnih objektov v okviru javno-zasebnega partnerstva.
- Sofinanciranje izgradnje nacionalnih panožnih športnih centrov.
- Vzpostavitev oziroma krepitev sodelovanja med investitorji v športno infrastrukturo in
nacionalnimi panožnimi ter lokalnimi športnimi zvezami.
- Zagotovitev prednostne uporabe vse športne infrastrukture, ki je del javnih vzgojno-
izobraževalnih zavodov, po prednostnih kriterijih iz 71. člena ZŠpo-1.
- Omogočiti uporabo športne infrastrukture v času izven šolskih aktivnosti brez omejitev
uporabe alkoholnih pijač.
- Priprava in sprejetje standardov in normativov za upravljanje športnih objektov.
4.4.4 Letni načrt za financiranje in sofinanciranje investicij v športno
infrastrukturo za leto 2025
Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno
infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2030 je Vlada Republike Slovenije z letnim
načrtom opredelila prioritetna področja za financiranje in sofinanciranje investicij v športno
infrastrukturo.
V Letnem programu športa v Republiki Sloveniji za leto 2025 in v Proračunu Republike Slovenije za leto
2025 je za ta namen zagotovljenih 18.031.775,80 evrov. Prioritetna področja za financiranje in
sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2025 so:
- Obnova, novogradnja, posodobitev ali rekonstrukcija javnih športnih objektov in površin za
šport v naravi v lasti občin.
- Ureditev dostopnosti do javne športne infrastrukture za funkcionalno ovirane.
Za leto 2025 je načrtovana objava javnega razpisa, pri čemer so prioritetna področja za financiranje in
sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo za leto 2025 obnova, novogradnja, posodobitev ali
rekonstrukcija javnih športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti občin ter ureditev dostopnosti
do javne športne infrastrukture za funkcionalno ovirane.
Obnova, novogradnja, posodobitev ali rekonstrukcija javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi
Športne objekte in površine za šport v naravi je potrebno za izpolnjevanje njihovega osnovnega
namena (zagotavljanje materialnih pogojev za športno udejstvovanje prebivalcev Republike Slovenije
v športnih programih) ustrezno vzdrževati in obnavljati. Na podlagi podatkov iz Razvida javnih športnih
objektov in površin za šport v naravi ter podatkov, ki so jih posredovale lokalne skupnosti na posvetih
v preteklih letih, je velik del javne športne infrastrukture dotrajan in zato potreben obnove za namen
nadaljnjega kvalitetnega izvajanja športnih programov v nezmanjšanem obsegu. Obstaja tudi možnost
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
24
naravnih in drugih nesreč, v katerih se javna športna infrastruktura poškoduje oziroma uniči,
posamezne občine imajo lahko težave z zagotavljanjem sredstev za obnovo, to pa lahko ogrozi izvajanje
športnih programov. Določenih športnih objektov zaradi dotrajanosti ni smiselno obnavljati, temveč
jih je smotrno porušiti in namesto njih zgraditi nove, ki bodo služili istemu namenu. Prioritetno se zato
obravnava investicije v občinsko športno infrastrukturo, ki je ali bo namenjena zagotavljanju pogojev
za izvajanje letnih programov športa na lokalni ravni.
Ureditev dostopnosti javnih športnih objektov za funkcionalno ovirane
V skladu z 9. členom Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 in
32/17; v nadaljevanju: ZIMI) je prepovedana diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do
uporabe objektov v javni rabi. Drugi odstavek 38. člena ZIMI določa, da se primerna prilagoditev
objektov za odpravo grajenih in komunikacijskih ovir iz 9. člena zakona odpravi najkasneje v 15 letih
po uveljavitvi zakona, torej do decembra 2025 (ZIMI velja od 11. 12. 2010). Javni športni objekti in
površine za šport v naravi so v skladu s prvim odstavkom 70. člena Zšpo1 v javni rabi in jih lahko za
namen, za katerega so bili zgrajeni in urejeni, uporabljajo vsi pod enakimi pogoji, prepovedana je
diskriminacija pri njihovi uporabi. V skladu s tretjim odstavkom 9. 6 člena Zakona o izenačevanju
možnosti invalidov je objekte v javni rabi, ki se gradijo oziroma rekonstruirajo, treba primerno
prilagoditi med samo gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta. Vendar pa to ne vključuje javnih športnih
objektov, grajenih pred uveljavitvijo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki še niso bili deležni
rekonstrukcije in posledično prilagoditve v izogib diskriminaciji zaradi invalidnosti. Ker se rok za
prilagoditve javnih športnih objektov izteče v decembru 2025, je smiselno in potrebno sofinancirati
investicije v te prilagoditve. V okviru prioritetnega področja bodo sofinancirani projekti investicij v
prilagoditve javnih športnih objektov z namenom dostopnosti ljudem z različnimi vrstami in stopnjami
invalidnostmi.
4.4.5 Letni program športa Občine Ravne na Koroškem 2024
V pripravi je Letni program športa Občine Ravne na Koroškem za leto 2025.
Z zagotavljanjem sredstev za izvedbo LPŠ na lokalni ravni, načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem
lokalno pomembnih športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti lokalne skupnosti ter s
spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti lokalna skupnost
uresničuje javni interes v športu. Javni interes se uresničuje zlasti na področjih športnih programov,
razvojne dejavnosti v športu, organiziranosti v športu, športnih prireditev in promocije športa, športnih
objektov in površin za šport v naravi.
Vrednost celotnega Letnega programa športa za leto 2024 znaša 1.426.676,00 EUR. V Občini Ravne na
Koroškem se v letu 2024 zagotavljajo proračunska sredstva za sofinanciranje več programov športa, in
sicer Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine – individualne športne panoge in kolektivne panoge,
športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v
kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov, športna rekreacija,
športna vzgoja odraslih s posebnimi potrebami, šport starejših, šport članskih ekip, razvojne dejavnosti
v športu, organiziranost v športu – delovanje športnih zvez, športne prireditve in promocija športa,
posebne nagrade za izredne športne dosežke, nakup opreme društvom oz. klubom.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
25
Cilji, ki jih želi Občina Ravne na Koroškem doseči z letnim programom športa so:
- povečati delež športno dejavnih prebivalcev,
- povečati število športnikov, predvsem otrok in mladine v programih tekmovalnega športa,
- izboljšati kakovost izvajanja programov športa in gibalnih dejavnosti ,
- povečati prepoznavnost športa kot pomembnega družbenega podsistema.
Leta 2019 je Občina Ravne na Koroškem v programe športa vložila 1,23 % finančnih sredstev glede na
celotni proračun. Leta 2020 je občina v programe športa vložila 1,06 % finančnih sredstev glede na
celotni proračun. V letu 2021 je odstotek vloženih sredstev v programe športa znašal 0,96 %. Leta 2022
je občina Ravne na Koroškem v programe športa vložila 0,89 % finančnih sredstev glede na celotni
proračun.
V letih 2019-2022 je povprečni odstotek vloženih finančnih sredstev v programe športa na celotni
proračun lokalne skupnosti znašal 1,04 %.
4.4.6 Občinski in prostorski akti
Projekt je usklajen z naslednjimi občinskimi in prostorskimi akti:
- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 7/13 in 20/19),
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ravne na
Koroškem št. 9/23 in 2/21).
Projektna dokumentacija bo pripravljena v skladu s prostorskimi akti in ostalimi dokumenti in mnenji,
ki so vezani na varovano območje izvedbe investicije.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
26
5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI Z ANALIZO TRŽNIH DEJAVNOSTI
Osnovni namen projekta ni vzpostavljanje pogojev za tržno dejavnost. Izvedena prenova mestnega
stadiona ne bo prinašala tržnih prihodkov, saj se predvideva, da primarna javna športna infrastruktura
ne prinaša tržnih prihodkov z naslova trženja blaga in storitev v klasičnem pomenu. Ne glede na to pa
imajo nekatere dejavnosti potencial za povezovanje s tržno dejavnostjo in navezovanje z
gospodarstvom. To je predvsem povezovanje sistema z gospodarskimi družbami, ki kasneje nastopajo
kot dobavitelji ali izvajalci.
Tržne aktivnosti predstavljajo zelo majhen delež dejavnosti, zato tržne možnosti niso upoštevane v
finančnih ekonomskih izračunih, saj pomenijo dodaten denar, ki se vloži bodisi v nadaljnjo
posodabljanje mestnega stadiona ali pa za dodatne aktivnosti uporabnikov.
Razvojne možnosti
V občini Ravne na Koroškem obstaja interes obnove mestnega stadiona, saj so v občini izkazane tako
potrebe na eni strani, kot prostorske, organizacijske in kadrovske možnosti na drugi strani.
Z investicijo se bodo zagotovile ustrezne površine za izvedbo športnih aktivnosti, vadb in tekmovanj. Z
izvedbo investicije se ne bo dvignila samo stopnja kvalitetne izvedbe športnih vsebin (in nenazadnje
tudi varnosti udeležencev), temveč se bodo odprle tudi nove možnosti za izvajanje tekmovanj na
različnih ravneh (od lokalne do mednarodne), saj bodo z ustreznimi novimi športnimi površinami
doseženi standardi za izvedbo športnih tekmovanj v manj ugodnih vremenskih pogojih. Dejavnosti
bodo s tem pridobile več časovne periode za vadbo in tekmovanje, kar je za dejavnost bistvenega
pomena za dvig kvalitete in konkurenčnosti napram okoljem, ki imajo boljše vremenske pogoje.
- Z izvedbo investicije se bo pripomoglo k zagotovitvi trajnega in vsebinsko smiselnega področja
športno-turističnega parka Ravne kot turističnega produkta za vse generacije in vse kategorije
športnikov.
- Z izvedbo investicije bosta omogočena revitalizacija športnih objektov in razvoj športa.
- Z izvedbo investicije se bo izboljšala atraktivnost Koroške in občine Ravne na Koroškem, saj bo
športna in izboljšana podoba mesta, občine in Koroške zagotovo pomembno vplivala na razvoj
turizma.
- Praktično vsi športi pri svojih pripravah uporabljajo tudi atletski stadion in
večnamenske/multifunkcijske površine.
- Ohranila in razvila se bo vsa pestrost športnih panog na Ravnah.
Cilji investicije
Osnovni namen investicije je izboljšanje javne športne infrastrukture v kraju Ravne na Koroškem z
namenom povečanja športnih aktivnosti. Z obnovo bodo zagotovljene ustrezne zunanje športne
površine za izvedbo športnih aktivnosti, vadb in tekmovanj. Z izvedbo investicije se ne bo dvignila samo
stopnja kvalitetne izvedbe športnih vsebin, temveč se bodo odprle tudi nove možnosti za izvajanje
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
27
tekmovanj na različnih ravneh. S prenovo mestnega stadiona bodo zagotovljeni prostorski pogoji za
ciljne skupine uporabnikov, in sicer bo investitor zasledoval sledeče namene:
- dvig kvalitete bivanja prebivalstva,
- izboljšanje športne infrastrukture,
- povečanje aktivnosti prebivalcev,
- zagotovitev ustrezne infrastrukture za razvoj posameznih športnih panog.
Na mestnem stadionu se bodo za ciljne skupine uporabnikov predvidoma odvijali naslednji športni
programi:
- prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,
- športno vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,
- obštudijska športna dejavnost,
- športna vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
- kakovostni in vrhunski šport,
- šport invalidov,
- športna rekreacija in
- šport starejših.
Cilj omenjene investicije je obnova mestnega stadiona v skupni velikosti 12.300,0 m2, v okviru katere
je predvidena obnova nogometnega igrišča z umetno travo v prvi fazi, v drugi fazi pa obnova atletske
steze in izvedba razsvetljave. Z izvedbo investicije se bodo posodobile zunanje športne površine in
povečala kakovost razpoložljivih zunanjih športnih površin v Občini Ravne na Koroškem, s katerimi bi
zadostili vsem normativom in potrebam uporabnikov. Z izvedbo investicije bodo doseženi cilji:
- obnova zunanjih športnih površin v skupni velikosti 12.300,0 m2, in sicer je predvidena obnova
atletske steze v velikosti 5.200,0 m2 ter obnova nogometnega igrišča v velikosti 7.100,0 m2;
- postavitev novih reflektorjev;
- dosežena bo športno tehnološka posodobitev obstoječih zunanjih športnih površin;
- ureditev dostopnosti do zunanjih športnih površin ljudem z različnimi vrstami in stopnjami
invalidnostmi;
- povečala se bo kakovost javno dostopnih športnih površin v urbanem in naravnem okolju;
- krepitev zdravega življenjskega sloga prebivalstva;
- dvig deleža gibalno aktivnega prebivalstva;
- aktivno slediti trendu razvoja na področju športne infrastrukture in siceršnje urbane urejenosti
okolja;
- uresničitev javnega interesa na področju športa v okviru izgradnje lokalno pomembnih
športnih površin;
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
28
- dvig kvalitete življenja v bližnji okolici in v širšem okolju.
Zagotavljanje trajnosti projektnih rezultatov
Z izvedbo investicije zasledujemo cilje na področju zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za
športno vadbo, s katerimi bi zadostili normativom in potrebam prebivalcem kraja.
Investicija bo izvedena skladno z načelom »Do No Significant Harm« (DNSH) oz. »načelom, da se ne
škoduje bistveno« ter sledila zastavljenim okoljskim ciljem.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
29
6 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI OPIS
Pri pripravi dokumentacije je bila kot podlaga za izdelavo Investicijskega programa do tega trenutka
narejena naslednja dokumentacija:
- Idejna zasnova. Obnova mestnega stadiona. Celje: EUTRIP, komuniciranje, svetovanje,
raziskovanje, d.o.o., maj 2024;
- Projekt za izvedbo (PZI). Mestni stadion na Ravnah na Koroškem.
Slovenj Gradec: MBI gradbeni inženiring in storitve d.o.o., december 2024;
Predvidena je obnova mestnega stadiona na Ravnah na Koroškem, in sicer na parceli št. 768/3, k. o.
882 Ravne. Projekt bo razdeljen na dve fazi, in sicer je v prvi fazi predvidena obnova nogometnega
igrišča z umetno travo, v drugi fazi pa je predvidena obnova atletske steze in izvedba razsvetljave.
Slika 6.1: Območje obnove
Vir: Idejna zasnova, EUTRIP, maj 2024
1. Faza
Preddela in zemeljska dela
Predhodno se izvede zaščita atletskih površin na mestih prehoda gradbene mehanizacije. Zaščita se
izvede s PVC folijo in lesenimi plohi. Obstoječe kanalete za odvod meteorne vode se odstranijo, prav
tako se odstranijo obstoječi nogometni goli, betonski robniki in lovilne mreže. Izvede se odkop vseh
zelenih površin nogometnega igrišča do projektirane globine. Zaradi širitve zelenih površin se ob
jugovzhodnem delu obstoječe zelenice odstrani umetna masa in asfalt v širini 6,40 m ter izvede odkop
do projektirane globine. Planum spodnjega ustroja se splanira in ustrezno utrdi.
Zgornji ustroj
Na pripravljenem planumu izkopa se izvede dodatni izkop za drenaže. Celotna površina se prekrije z
geotekstilom, ki se predvidoma položi neposredno na planum izkopa, vključno z drenažnimi jarki.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
30
Drenažni sistem se izvede z uporabo drenažnih cevi premera 10 cm, pri čemer se drenažni zasip izvede
z gramozom frakcije 10–20 mm.
Na pripravljeno podlago se vgradi spodnji nosilni tamponski sloj, v minimalni debelini 30 cm, s
predvidenim padcem 1 % proti drenažam. Istočasno se izvedejo drenažne instalacije. Nato se
predvidoma vgradi drenažno-tamponski sloj iz lomljenca v sloju minimalne debeline 40 cm.
Na planumu zgornjega ustroja je potrebno zagotoviti minimalno zbitost. Površina zgornjega ustroja
(podlaga za umetno travo) se natančno splanira, pri čemer mora biti ravnost zagotovljena v toleranci
največ ±5 mm pod 4-metrsko ravno letvijo.
Pred polaganjem umetne trave se celotna površina prekrije z geotekstilom, pri čemer je potrebno
izvesti ustrezne preklope.
Nogometno igrišče z umetno travo
Predvidena je obnova nogometnega igrišča, ki se preuredi v igrišče z umetno travo. Predvideno je
polaganje umetne trave iz sintetičnih vlaken s polnilom (EPDM, SBR ali peščene osnove) v velikosti
7.100,0 m2, obnova drenažne podlage, polaganje pršilno zalivalnega sistema ter obnova kanalet in
robnikov ob travi. Pripravljena zaključena podlaga pred polaganjem umetne trave mora biti za 30mm
nižja od zgornjega roba kanalet.
Pred polaganjem umetne trave je potrebno preveriti nosilnost, ravnost in vodopropustnost pripravljene
podlage.
Vodovod
V projektu je predvidena izvedba vodovodnega sistema za namakanje površin prekritih z umetno travo.
Priključitev namakalnega sistema je predvidena na obstoječ vodovod, ki napaja zasneževalni sistem
smučišča Poseka. Prehod vodovoda do nogometnega igrišča se izvede z povrtanjem atletske steze in
uvlačenjem kovinske cevi. Predvidenih je 8 razpršilcev z dometom 34-54m.Globina polaganja
vodovodnih cevi (kota dna cevi) je 1.40m pod koto umetne trave. Cevi se polagajo na peščeno podlago
debeline 10 cm in obsujejo s peskom frakcije 0-4mm v debelini 15 cm nad temenom cevi.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
31
Slika 6.2: Nogometno igrišče
Vir: PZI, MBI gradbeni inženiring in storitve d.o.o, december 2024
2. Faza
Atletska steza
Atletska steza v dolžini 400 m, s šestimi atletskimi stezami ima skupno površino poliuretantske prevleke
5.200,0 m2. V sklopu obnovitvenih del je predvidena obnova sintetične podlage, in sicer je predvidena
odstranitev zgornjega sloja, popravilo asfaltne podlage in robnikov ter preplastitev.
V sklopu obnovitvenih del je predvidena obnova sintetične prevleke. Prevleka se mora odstraniti na
tako, da ostane obstoječa (vodoprepustna) asfaltna površina nepoškodovana. Po končani odstranitvi
umetne mase se le ta spere z vodnim curkom in posesa z industrijskim sesalnikom. Preveri se kvaliteta
asfaltne površine (trdnost, ravnost, vodoprepustnost). Neustrezno asfaltno podlago se predvidoma
zamenja oziroma sanira. Na pripravljeni asfaltni površini se predvidoma izvede sloj iz vodoprepustne
mase POLYTAN WS (ali podobno) v debelini 13,5 mm. Izvajalec umetne mase izvede tudi ustrezne
oznake na atletskih stezah in skakališčih.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
32
Meteorna kanalizacija
Za zagotovitev ustreznega odvoda meteornih vod iz drenažnega sistema se izvede kanalizacijski sistem
iz plastičnih PVC cevi. Za razmejitev atletskih površin in površin prekritih z umetno travo so predvidene
kanalete za odvod meteornih vod. Odvod meteorne vode iz kanalet se izvede preko tipskih peskolovov.
Razsvetljava stadiona
Predvidena je namestitev razsvetljave z 4. stebri in nameščenimi reflektorji, izgradnja temeljev za
stebre in napeljava ustreznega kablovoda za priključitev. Za postavitev stebrov razsvetljave je potrebno
pridobiti še gradbeno dovoljenje.
Vsebinski opis investicije
Dostopnost vsem prebivalcem
S prenovo mestnega stadiona se bodo predvidoma zagotovili prostorski pogoji za prostočasno športno
vzgojo otrok in mladine, športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijsko športno
dejavnost, športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni
šport, vrhunski šport, šport invalidov, športno rekreacijo in šport starejših.
Predvidena je ureditev dostopnosti do zunanjih športnih površin za funkcionalno ovirane.
Športne panoge
Mestni stadion bo predvidoma omogočal izvedbo različnih športnih panog, kot npr. atletika, nogomet,
futsal – mali nogomet, košarka, košarka 3 na 3, rokomet, odbojka na mivki, tenis, lokostrelstvo ipd.
Športne površine bodo predvidoma omogočala tudi izvajanje različnih parašportov, in sicer
paraatletike in atletike – gluhi.
Za nekatere športne panoge bo mogoče organizirati tudi uradna tekmovanja, in sicer iz atletike,
paraatletike in atletike – gluhi.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
33
7 ANALIZA ZAPOSLENIH
Vpliv investicije na zaposlenost ima posredne in neposredne učinke. Med neposredne učinke štejemo
zgolj delovna mesta, ki so potrebna za nemoteno obratovanje investicije. Med posredne učinke pa
štejemo delovna mesta, ki se odprejo v času izvajanja investicije.
Neposredna delovna mesta
V okviru obnove mestnega stadiona se število zaposlenih ne bo povečalo.
Posredna delovna mesta
Gre za delovna mesta v času gradnje. Ker bodo navedeno investicijo v večji meri izvajali domači
izvajalci, bo navedena investicija vplivala na produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje
storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar bo dvignilo dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo
dodatna sredstva za zaposlene v navedenih dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih
delovnih mest.
Kadrovsko-organizacijska shema
Za realizacijo investicije bo investitor imenoval širšo projektno skupino, ki jo bodo predvidoma
sestavljali:
- predstavnik odgovorne osebe naročnika,
- operativni vodja projekta,
- predstavniki strokovnih sodelavcev.
Preglednica 7.1: Kadrovsko-organizacijska shema
Opis vloge sistema
Institucija
GLAVNI SISTEM PROJEKTA (GS):
Investitor usmerja k cilju in projekt upravlja. Zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta.
Investitor ima v projektu naslednje naloge:
− definira končni namenski cilj (opredeli projektno nalogo),
− zagotavlja vire sredstev za realizacijo projekta,
− izbira, postavlja in razrešuje vodje projekta,
− naroča izvajanje projekta,
− upravlja projekt,
− sprejema zgoščena poročila o napredovanju projekta,
− sprejema zaključno poročilo in prevzame objekt projekta.
Glavni sistem je vedno tisti, ki je investitor in s sredstvi razpolaga.
Občina Ravne na
Koroškem in njegovi
sestavni organi
ter
Ministrstvo za
gospodarstvo, turizem in
šport
SKRBNIŠKI SISTEM (SS):
Je sistem vodenja in skrbništva projekta, ki organizira in vodi koncipiranje, definiranje in
izvajanje projekta. Predstavlja projektno organizacijo. Vanj so vključeni:
− vodja projekta (oseba, ki operativno vodi realizacijo projekta),
− namestnik vodje, projektni administrator (je asistent vodje projekta, kadar bi vodenje
projekta vodjo preobremenilo). Poleg tega ima še naslednje naloge:
• pripravlja in usklajuje razpored sestankov,
• sklicuje in organizira sestanke,
Projektni tim, ki ga določi
vodstvo Občine Ravne na
Koroškem
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
34
Ožji izvedbeni projektni tim bo vodil operativni vodja projekta skupaj s svetovalnim inženiringom in z
odgovorno osebo naročnika.
Opis vloge sistema
Institucija
• piše zapisnike sestankov, jih razpošilja,
• zbira, arhivira, ureja vso dokumentacijo,
• izvaja investitorski nadzor,
• skrbi za informacijski sistem projekta.
IZVAJALNI SISTEM PROJEKTA (ZSI):
Sestavljajo ga izvajalci del. Izvajalci del so udeleženci projekta samo v času, ko opravljajo
delo na poverjeni dejavnosti. Ko to delo končajo, niso več udeleženci v projektu.
Organizirani so v izvajalne skupine, ki so izbrane za izvajalce posameznih aktivnosti (npr.
skladno z zakonom o javnih naročilih). Vodjo in člane internih izvajalnih skupin izbere vodja
projekta. V okviru izvajanja projekta poteka tudi administracija projekta:
− zajemajo se podatki za plan projekta in podatki o realizaciji,
− pripravljajo se razna poročila, obračunske situacije,
− vodi se seznam zadolžitev in se ugotavlja njihovo izpolnjevanje.
Inženiring, projektanti in strokovni nadzor so sicer izvajalni sistem, a v smislu usmerjanja,
svetovanja in razmerja z naročnikom lahko spadajo tudi pod skrbniški sistem.
Izvajalci in podizvajalci
posamezne faze projekta
so izbrani skladno s
politiko investitorja, ki ga
skladno z zakonodajo
pripravi skrbniški sistem
(vodja projekta), potrdi
pa skladno z dogovorom
o vodenju projekta glavni
sistem investitorja.
NOTRANJI IZVAJALNI SISTEM PROJEKTA (NSI):
Sestavljajo ga projektni timi, ki sodelujejo z glavnim sistemom projekta (GS) in skrbniškim
sistemom projekta (SS). Projektni tim so udeleženci projekta samo v času, ko opravljajo delo
na poverjeni dejavnosti. Vodjo in člane notranjih internih izvajalnih skupin izbere vodja
projekta. Sistem izvajanja projekta, ki operativno izvaja dejavnosti v projektu, je tudi
administrator svojega dela projekta, ki skrbi za realizacijo vseh faz.
Projektni tim, ki skrbi in
operativno organizira
realizacijo vseh faz
projekta po dogovoru z
glavnim in skrbniškim
sistemom.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
35
P1
˗ Zagon projekta
˗ Oblikovanje strategije
˗ Evalvacija
P2
˗ Načrtovanje izvedbe
˗ Organizacija izvedbe
˗ Nadzor poteka aktivnosti
P2X
˗ Opravljanje aktivnosti
Značilnosti
PROJEKTNI PRISTOP
K VODENJU PROJEKTA
P2Y
˗ Opravljanje aktivnosti
Glavni sistem (GS)
˗ Prijavitelj in razpisovalec
˗ Upravljanje projekta
Sistem skrbništva (SSK)
˗ Operativno vodenje
projekta
˗ Podpora aktivnostim,
administriranje
Notranji izvajalci (NSI)
˗ Interni izvajalci (projektni
tim)
˗ skrb za realizacijo vseh
faz
Zunanji izvajalci (ZSI)
˗ Izvajalci izbrani na
razpisih (skladno z
zakonodajo)
˗ Izvedba posameznih
aktivnosti
Projektni timi imajo predvidoma sestanke v prostorih investitorja, kar je tudi lokacijsko najprimerneje.
Zunanji izvajalci so (npr. skladno z zakonodajo za porabo proračunskih sredstev) izbrani na osnovi
zbiranja ponudb, pri čemer investitor imenuje osebo, ki vodi postopek izbora izvajalca.
Nadzorni sistem predstavlja več entitet. Vsaka od teh v okviru svoje pristojnosti nadzira potek projekta.
Nadzorni sistem predstavljajo:
- nadzorni organi projekta,
- Občinski svet,
- Svet zavoda,
- Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in
- Računsko sodišče RS.
Projektni timi bodo predvidoma imeli sestanke v prostorih investitorja, kar je tudi lokacijsko
najprimerneje.
Zunanji izvajalci bodo skladno z zakonodajo za porabo proračunskih sredstev izbrani na osnovi javnih
razpisov, pri čemer bo za posamezen razpis investitor – prijavitelj imenoval razpisne komisije in vodil
postopek.
Informacijsko-dokumentacijski sistem je praviloma zastavljen tako, da je možen vpogled in sledljivost
projekta tudi preko svetovnega spleta. Pristop k izvedbi projekta predvideva tudi različne pristope, ki
uporabljajo moderne tehnologije in so v marsičem napredni in inovativni. Projektna skupina
komunicira tako rekoč v celoti v elektronski obliki:
- spletne predstavitve in gradivo,
- uporaba portala za skupno načrtovanje, uporaba programov za takojšnje sporočanje,
- spletna izmenjava vsebin, spletna gradiva,
- skeniranje vhodnih podatkov in posredovanje dokumentacije po elektronski pošti (zunanji
izvajalci) oz. preko skupnega dokumentacijskega sistem na strežniku.
Glavni mejniki projekta so:
- izdelana investicijska dokumentacija,
- izdelana projektna dokumentacija,
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
36
- pridobljeno gradbeno dovoljenje za postavitev stebrov razsvetljave,
- uspešna prijava na javni razpis,
- uspešna izvedba del,
- pridobljeno uporabno dovoljenje.
Uspešnost pomeni doseganje zastavljenih ciljev v predvidenih rokih in predvideni kvaliteti v okviru
predvidenih stroškov. Prijava in razpisna dokumentacija zagotavlja enake možnosti in enakost med
spoloma.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
37
8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA
Investicija pomeni izvedbo obnove mestnega stadiona, torej izvedbo tehničnih posegov in
organizacijskih aktivnosti za vzpostavitev in izboljšanje infrastrukturnih pogojev za promocijo športa,
rekreacije in zdravja.
Vse investicijske vrednosti so oblikovane na avgust 2025.
Pri pripravi gradiva so bile kot zanesljiv prikaz investicije upoštevane določbe Uredbe o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki določa
pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe, ki se
financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance.
Omenjena uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti in slabosti posameznih predlogov projektov
oz. pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, katerih rezultati bodo prispevali k trajnostnemu razvoju
družbe in jih bo mogoče nadzirati v vseh fazah projektnega cikla. Na podlagi izsledkov analiz
vrednotenja učinkov teh projektov bo omogočila oblikovanje politike za koristno, gospodarno in
učinkovito uporabo javnih sredstev.
Ocena investicijske vrednosti je prikazana na podlagi izkušenj projektanta in pripravljavca investicijske
dokumentacije s podobnimi projekti. Ker gre pri obravnavani investiciji za obnovo, na podlagi izkušenj
sklepamo, da lahko pri sami izvedbi pride do manjših nepredvidenih okoliščin, vendar dejanski
investicijski stroški od predvidene ocene ne bi smeli bistveno odstopati.
Investicijski stroški so prikazani kot vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na
investicijski projekt in jih investitor nameni za vse vrste stroškov, ki so predvidene s projektom. V okviru
projekta so sicer predvideni naslednji investicijski stroški:
Do sedaj so bila pri omenjeni investiciji porabljena sredstva za preliminarno oceno investicijskih
stroškov in ekonomiko projekta. V okviru projekta so sicer predvideni naslednji stroški:
- Izdelava projektne dokumentacije,
- izdelava investicijske dokumentacije,
- izvedba potrebnih gradbenih in inštalaterskih del,
- nadzor in druge storitve zunanjih izvajalcev,
- tehnični pregled in pridobivanje uporabnega dovoljenja.
8.1.1 Vrednost investicije po stalnih cenah z dinamiko nastajanja stroškov
V skladu z zgornjo opredelitvijo predmeta investiranja znaša celotna ocenjena investicijska vrednost
po stalnih cenah 1.926.164,17 EUR z DDV. Izvedba gradbenih del je predvidena v letih 2025 in 2026.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
38
Preglednica 8.1: Vrednost investicije po stalnih cenah z dinamiko nastajanja stroškov
Konto
Investicijska vrednost
Stalne cene
Delež
[%]
Vrednost
[EUR]
Leto
2024
Leto
2025
Leto
2026
A) GOI dela, oprema, zunanja ureditev
75,51
1.454.471,58
0,00
638.704,23
815.767,35
420402
Obnova nogometnega igrišča z umetno travo
(1. faza)
32,19
620.064,40
0,00
620.064,40
0,00
420402
Postavitev in dobava stebrov z reflektorji (2.
faza)
18,16
349.866,83
0,00
0,00
349.866,83
420402
Obnova atletske steze (2. faza)
22,96
442.177,10
0,00
0,00
442.177,10
420402
Nepredvidena dela (3 %)
2,20
42.363,25
0,00
18.639,83
23.723,42
B) Ostali stroški projekta
6,46
124.351,51
28.653,70
49.352,35
46.345,46
420801
Nadzor (gradbeni, projektantski)
1,83
35.302,71
0,00
15.502,53
19.800,18
420802
Svetovalni inženiring
2,00
38.488,80
5.930,00
13.023,52
19.535,28
420804
Projektna dokumentacija
2,02
39.000,00
18.923,70
15.466,30
4.610,00
420802
Inv. dokumentacija, ostale storitve
0,60
11.560,00
3.800,00
5.360,00
2.400,00
Investicijska vrednost brez DDV
81,97
1.578.823,09
28.653,70
688.056,58
862.112,81
704000
DDV 22 %
18,03
347.341,08
6.303,81
151.372,45
189.664,82
Investicijska vrednost z DDV
100,00
1.926.164,17
34.957,51
839.429,03
1.051.777,63
8.1.2 Ocena investicijskih stroškov po tekočih cenah z dinamiko nastajanja
stroškov
Rok izvedbe investicije je daljši od 12 mesecev, zato je izveden preračun iz stalnih cen v tekoče, pri tem
pa je upoštevana Pomladanska napoved gospodarskih gibanj (UMAR). Ta napoveduje inflacijo v letu
2026 pa 2,3 %.
Preglednica 8.2: Vrednost investicije po tekočih cenah z dinamiko nastajanja stroškov
Konto
Investicijska vrednost
Tekoče cene
Delež
[%]
Vrednost
[EUR]
Leto
2024
Leto
2025
Leto
2026
A) GOI dela, oprema, zunanja ureditev
75,54
1.473.234,23
0,00
638.704,23
834.530,00
420402
Obnova nogometnega igrišča z umetno travo
(1. faza)
31,79
620.064,40
0,00
620.064,40
0,00
420402
Postavitev in dobava stebrov z reflektorji (2.
faza)
18,35
357.913,77
0,00
0,00
357.913,77
420402
Obnova atletske steze (2. faza)
23,19
452.347,17
0,00
0,00
452.347,17
420403
Nepredvidena dela (3 %)
2,20
42.908,89
0,00
18.639,83
24.269,06
B) Ostali stroški projekta
6,43
125.417,45
28.653,70
49.352,35
47.411,40
420801
Nadzor (gradbeni, projektantski)
1,83
35.758,11
0,00
15.502,53
20.255,58
420802
Svetovalni inženiring
2,00
38.938,11
5.930,00
13.023,52
19.984,59
420804
Projektna dokumentacija
2,01
39.106,03
18.923,70
15.466,30
4.716,03
420802
Inv. dokumentacija, ostale storitve
0,60
11.615,20
3.800,00
5.360,00
2.455,20
Investicijska vrednost brez DDV
81,97
1.598.651,68
28.653,70
688.056,58
881.941,40
704000
DDV 22 %
18,03
351.703,37
6.303,81
151.372,45
194.027,11
Investicijska vrednost z DDV
100,00
1.950.355,05
34.957,51
839.429,03
1.075.968,51
Opredelitev investicije na enoto mere
Skupna površina obnove mestnega stadiona bo znašala 12.300,0 m2. Vrednost investicije na m2 je
prikazana v spodnji preglednici.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
39
Preglednica 8.3: Vrednost investicijskih stroškov na enoto m2
Investicijska vrednost
Vrednost
[EUR]
Vrednost
[EUR/m2]
STALNE CENE
brez DDV
1.578.823,09
128,36
z DDV
1.926.164,17
156,60
TEKOČE CENE
brez DDV
1.598.651,68
129,97
z DDV
1.950.355,05
158,57
Predstavitev možnosti sofinanciranja projekta
8.3.1 Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih
objektov in površin za šport v naravi v letu 2025
Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi
v letu 2025 je že objavljen. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajalcev programov za gradnjo
športnih objektov in površin za šport v naravi, ki se praviloma izvajajo v obdobju od 1. 1. 2025 do 31.
12. 2025. Občina je marca 2025 že oddala vlogo za nepovratna sredstva.
Na področju športnih objektov in površin za šport v naravi se sofinancirajo programi, ki se nanašajo na:
- energetsko in športno-tehnološko posodobitev športnih objektov;
- trajnostno ureditev, investicijsko vzdrževanje in posodobitev naravnih površin za šport;
- novogradnje športnih objektov, ki lahko obogatijo mrežo športnih objektov za izvajanje letnega
programa športa;
- gradnjo, posodobitev in opremljanje športnih objektov za panožne športne centre OKS-ZŠZ.
Predvidena celotna višina razpisanih sredstev je 3.264.000 EUR.
Sredstva za gradnjo športnih objektov in površin za šport v naravi lahko pri velikih investicijah, katerih
predračunska vrednost presega 62.500 EUR brez davka na dodano vrednost, predstavljajo največ 30 %
predračunske vrednosti celotne investicije. Pri malih investicijah, katerih predračunska vrednost ne
presega 62.500 EUR brez davka na dodano vrednost, pa lahko sredstva Fundacije za šport predstavljajo
največ 50 % predračunske vrednosti celotne investicije.
Sredstva za gradnjo športnih objektov in površin za šport v naravi so lahko za posamezno investicijo
odobrena največ dvakrat, vendar drugič ne za tisti del investicije, ki je bil v preteklosti že sofinanciran.
Na področju gradnje športnih objektov so sredstva razpisana za enoletno obdobje, pri čemer se bodo
iz razpisanih sredstev izključno programi velikih investicij (vrednosti nad 62.500 EUR brez DDV)
praviloma začeti v letu 2025 in končani v letu 2026 financirali v dveh delih in sicer 75 % v letu 2025 in
25 % po zaključku investicije v letu 2026.
Maksimalni znesek sofinanciranja velikih investicij je 75.000 EUR, ne glede na vrednost investicije.
Upravičeni stroški sofinanciranih programov s področja gradnje športnih objektov in površin za šport v
naravi:
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
40
- stroški gradnje in posodabljanja športnih objektov in površin za šport v naravi,
- stroški trajnostne ureditve, investicijskega vzdrževanja in posodobitve naravnih površin za
šport,
- stroški strokovnega nadzora v zvezi z gradnjo in posodabljanjem športnih objektov in površin
za šport v naravi,
- stroški nabave in vgradnje vgradnih športnih naprav, ki zagotavljajo uporabnost objektov,
- stroški nabave športne opreme.
Upravičeni stroški NISO stroški priprave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, varnostnih
načrtov ipd. Davek na dodano vrednost ni predmet razpisanih sredstev in se izvajalcu programa ne
povrne. V kolikor izvajalec programa nima pravice do odbitka DDV, se mu plačani DDV všteje med
upravičene stroške in ga izvajalec programa lahko uveljavlja kot lastna sredstva pri dokazovanju
upravičenosti porabe. I
8.3.2 Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v
letu 2025
Namen javnega razpisa je obnova, novogradnja, posodobitev ali rekonstrukcija javnih športnih
objektov in površin za šport v naravi (v nadaljevanju: javna športna infrastruktura) ter ureditev
dostopnosti do javne športne infrastrukture za funkcionalno ovirane.
Cilji javnega razpisa so:
- sofinancirati obnovo, novogradnjo, posodobitev ali rekonstrukcijo javne športne
infrastrukture,
- ureditev dostopnosti do javne športne infrastrukture za funkcionalno ovirane.
Z javnim razpisom bo dosežena športno-tehnološka posodobitev obstoječe javne športne
infrastrukture, povečal se bo obseg javne športne infrastrukture v naravnem in javnem okolju ter
uredila dostopnost do javne športne infrastrukture ljudem z različnimi vrstami in stopnjami
invalidnostmi.
Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo razpisa znaša 5.857.247,20 EUR. Pravice porabe so
zagotovljene na PP 231695 - Investicije v športno infrastrukturo, na kontu 4320 - Investicijski transferji
občinam.
Intenzivnost sofinanciranja znaša do 100% upravičenih stroškov, vendar največ do najvišje vrednosti
sofinanciranja po posameznem sklopu. Investicije se razdelijo v sklope:
- Sklop A) višja od 500.000 EUR z DDV (zmanjšana za morebitni povračljivi DDV): sofinancirane v
višini do 250.000 EUR.
- Sklop B), višja od 200.000 EUR z DDV in ne presega 500.000 EUR z DDV (zmanjšana za morebitni
povračljivi DDV): sofinancirane v višini do 100.000 EUR.
- Sklop C), najmanj 75.000 EUR z DDV in ne nad 200.000 EUR z DDV (zmanjšana za morebitni
povračljivi DDV): do 50.000 EUR.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
41
V okviru tega javnega razpisa se lahko uveljavlja naslednje stroške:
- stroški investicijske in projektne dokumentacije,
- stroški gradbenih del,
- stroški nabave in vgradnje vgradne športne opreme,
- nepovračljivi DDV za stroške iz prejšnjih treh alinej.
Stroški, ki niso upravičeni in niso predmet sofinanciranja, vendar lahko nastanejo pri izvajanju
aktivnosti so:
- stroški gradbenega nadzora, najema kreditov,
- stroški prispevkov za dovoljenja in komunalne priključke,
- povračljivi davek na dodano vrednost ter drugi davki in dajatve,
- bančni stroški,
- stroški za pravno svetovanje, notarski stroški, stroški za tehnično ali finančno strokovno znanje,
računovodski in revizijski stroški,
- stroški bančnih garancij ali drugih finančnih institucij,
- denarne kazni, penali in stroški sodnih postopkov,
- drugi stroški, potrebni za izvedbo investicije, ki niso navedeni med upravičenimi stroški.
Obdobje upravičenosti stroškov je od 1. 1. 2025 pa do 20. 11. 2025 oz. 31. 08. 2026.
Deleži in viri financiranja
Predvidena je izvedba investicije z lastnimi sredstvi Občine Ravne na Koroškem, nepovratnimi sredstvi
Nogometne zveze Slovenije, Fundacije za šport ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Izvedba investicije je predvidena v letih 2025 in 2026. V primeru izvedbe investicije bo občina morala
zagotoviti 1.490.355,05 EUR lastnih sredstev.
Preglednica 8.4: Viri financiranja po tekočih cenah
Viri financiranja
Tekoče cene
Delež
[%]
Vrednost
[EUR]
Leto
2024
Leto
2025
Leto
2026
Nepovratna sredstva MGTŠ
12,82
250.000,00
0,00
0,00
250.000,00
Nogometna zveza Slovenije
3,08
60.000,00
0,00
0,00
60.000,00
Fundacija za šport
7,69
150.000,00
0,00
75.000,00
75.000,00
Lastna sredstva Občine Ravne na Koroškem
76,41
1.490.355,05
34.957,51
764.429,03
690.968,51
Investicijska vrednost z DDV
100,00
1.950.355,05
34.957,51
839.429,03
1.075.968,51
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
42
9 ANALIZA LOKACIJE
Mestni stadion se nahaja na parceli št. 768/3, k. o. Ravne, in sicer na naslovu Na gradu 6, Ravne na
Koroškem. Mestni stadion se nahaja na območju med Športnim domom in OŠ Prežihovega Voranca,
kjer urbani del mesta preide v manj pozidani del, obkrožen z velikimi zelenimi površinami. Na območju
se nahaja Športni park z Grajskim parkom ter Šolski center Ravne na Koroškem.
Preglednica 9.1: Osnovni podatki o lokaciji
Naslov
Na gradu 6, Ravne na Koroškem
Katastrska občina
882 Ravne
Parcelna številka
768/3
Vir: Prostorski portal RS, avgust 2025
Slika 9.1: Makrolokacija objekta
Vir: Prostorski portal RS, avgust 2025
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
43
Slika 9.2: Mikrolokacija
Vir: Prostorski portal RS, avgust 2025
Slika 9.3: Podatki o parceli št. 768/3, k. o. 882 Ravne
Vir: Prostorski portal RS, avgust 2025
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
44
10 VPLIV INVESTICIJE NA OKOLJE
Pri načrtovanju in izvedbi naložbe bodo upoštevana zlasti naslednja izhodišča, ki obravnavajo vplive na
urbano in naravno okolje:
- Energetski zakon EZ-1 (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 –
ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP, 44/22 – ZOTDS in 38/24 – EZ-2);
- Energetski zakon EZ-2 (Uradni list RS, št. 38/24);
- Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A);
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19 in 44/22
– ZVO-2);
- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04 in 59/19, 44/22 –
ZVO-2 in 53/22);
- Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22 in 113/23);
- Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05,
49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1);
- Zakon o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20);
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni
list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1);
- Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12 in 61/17 – GZ in 199/21 –
GZ-1);
- Okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih
dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje
odpadkov);
- Trajnostna dostopnost;
- Zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oziroma strokovnih ocen
vplivov na okolje za posege, kjer je to potrebno).
Okoljska učinkovitost in učinkovitost izrabe naravnih virov
Okoljska učinkovitost v času gradnje, obratovanja
Pričakovani vplivi objekta/posega na okolico v času gradnje oz. izvajanja del ter ko bo objekt v rabi oz.
obratovanju so določeni glede na lastnosti nameravane gradnje, ob upoštevanju gradbenih in drugih
predpisov ter pogojev za gradnjo, predvideno dopustno emisijo snovi ali energije iz objekta v okolico
in druge vplive objekta na sosednje nepremičnine in na zdravje ljudi , ki se v njih nahajajo. Objekti v
bližini gradbišča ne bodo ogroženi.
Tla in voda
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
45
Največji vpliv na tla bo v času gradbenih del, ko lahko na območju gradbišča pričakujemo povečano
onesnaževanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov. V tem času se
pričakujejo emisije prahu iz delovnih strojev in tovornjakov pri zemeljskih izkopih, dovozu gradbenega
materiala, izvajanju gradbenih del, urejanju zunanjih površin, ... Za preprečitev tveganja onesnaženja
bodo sprejeti ustrezni ukrepi pri organizaciji gradbišča (standardni varnostni ukrepi, ki se izvajajo na
gradbiščih) in zahtevah po ustreznem vzdrževanju gradbene in strojne opreme, zato je to tveganje
relativno nizko.
Zrak
Vpliv na zrak bodo v času gradbenih del predstavljale povečane emisije izpušnih plinov in dvigovanje
prahu s ceste zaradi gradbene mehanizacije (transportna vozila za dovoz gradbenega materiala in
opreme, stroji za odkop, planiranje in temeljenje…). Zaradi gradbenih del se bodo povečale emisijske
koncentracije lebdečih delcev v okoliškem zraku. Ocenjujemo, da vpliv ne bo velik in bo znotraj
dopustnih meja. Investitor in izvajalec del bosta sprejela potrebne ukrepe za preprečitev vplivov na
okolje.
Hrup
Obremenjevanje okolja s hrupom bo predvidoma največje v času zemeljskih del, ko bodo viri hrupa
gradbena mehanizacija in tovorni promet. Vir hrupa bo zgolj občasen in bo najbolj moteč za bližnje
objekte, medtem ko za širše območje ne bo občuten. Investitor in izvajalec bosta sprejela ukrepe za
preprečitev vplivov na hrup. Pri obremenjevanju okolja s hrupom je treba upoštevati določila Uredbe
o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04, 59/19, 44/22 – ZVO-2 in 53/22) ter
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-
2).
Odpadki
Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004 – ZVO-
1, 34/2008) določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki
so potrebna za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadkov in njihovo varno odstranitev, če
predelava ni mogoča. Izvajalec del bo ta pravilnik upošteval.
V času gradbenih del je pričakovati nastajanje manjših količin nevarnih odpadkov, predvsem kot
posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije ter nepredvidenih dogodkov, ki predstavljajo
potencialno nevarnost za onesnaževanje okolja pri nepravilnem ravnanju z njimi: odpadna olja
(odpadna hidravlična olja, iztrošena motorna, strojna in mazalna olja), prazna oljna embalaža, čistilne
krpe, z olji onesnažena zemlja in vpojni materiali ter odpadne baterije oz. akumulatorji.
Investitor oz. njegovi pogodbeniki bodo uporabljali tipske posode – smetnjake za zbiranje komunalnih
odpadkov. Odpadke za reciklažo bo investitor oddajal sam v ustrezne kontejnerje na mestih za zbiranje
teh odpadkov. Tip in način zbiranja odpadkov bo izveden glede na zahteve in pogoje pooblaščenega
podjetja za zbiranje in odvoz odpadkov.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
46
Upoštevana izhodišča varstva okolja
Pri načrtovanju investicije so bila preverjena izhodišča varstva okolje, pri čemer je bilo ugotovljeno, da
izvedba pomožnega objekta:
- ne vpliva na učinkovito izrabo naravnih virov,
- ne zmanjšuje okoljske učinkovitosti,
- zagotavlja trajnostno dostopnost,
- nima značaja investicije, pri kateri je potrebno utemeljevati zmanjševanje vplivov na okolje.
Načelo, da se ne škoduje bistveno
Smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« so opredeljene okviru Mehanizma za
okrevanje in odpornost, in sicer z namenom pojasniti, kako naj bi se načelo uporabljalo in dokazalo, da
so predvideni investicijski ukrepi skladni s tem načelom. V 17. členu Uredbe o taksonomiji je
opredeljeno, kaj pomeni „bistvena škoda“ šestim okoljskim ciljem, ki jih obravnava uredba o
taksonomiji:
- blažitev podnebnih sprememb (znatne emisije toplogrednih vplivov);
- prilagajanje podnebnim spremembam(povečan škodljiv vpliv na sedanje podnebje in
pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva);
- trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov (škodljiv vpliv dobremu stanju ali dobremu
ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
dobremu okoljskemu stanju morskih voda);
- krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem (znatna
neučinkovitost pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali
znatno povečanje nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno
odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju);
- preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja zraka, vode ali tal (znatno povečanje emisij
onesnaževal v zrak, vodo ali tla);
- varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov (bistveno škodljivo za dobro stanje
in odpornost ekosistemov ali škodljivo za stanje ohranjenosti habitatov).
Preglednica 10.1: Matrika »načela ne škoduj bistveno«
Oznaka projekta, ukrepa
Projekt prinaša pozitivno
oceno pri najmanj enem
okoljskem cilju in nobene
negativne ocene (ugoden).
Ugoden
Mešan
Neugoden
Nevtralen
Neznan
X
-
-
-
-
Okoljski cilji
Vpliv
Pojasnilo vpliva
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
47
1. Blažitev podnebnih
sprememb
0
Prenova stadiona nima pomembnega predvidljivega vpliva na blažitev
podnebnih sprememb. Obnovljen objekt je namenjen športni
dejavnosti, zato ni dokazov za pomembno negativne neposredne in
primarne posredne učinke na ta okoljski cilj.
2. Prilagajanje podnebnim
spremembam
+1
Obnovljen stadion bo prilagojen spremenjenim klimatskim pogojem in
bo nudil ustrezne bivalne pogoje uporabnikom. Obnovljen stadion bo
zasnovan z uporabo ustreznih gradbenih materialov ter senčenjem
površin, ki bi se lahko pretirano segrele.
3. Trajnostna raba ter varstvo
vodnih in morskih virov
0
Prenovljen objekt bo predstavljal nove prispevne površine za odvod
meteorne vode, odpadne vode bodo vodene v javni kanalizacijski
sistem. S prenovo se ne bo škodovalo trajnostni rabi vodnih in morskih
virov, odvzem vode je namreč namenjen zgolj rabi za sanitarne
namene.
4. Prehod na krožno
gospodarstvo
+1
S prenovo se bo povečala trajnostna raba, prilagodljivost in uporabnost
obstoječega objekta, kar pozitivno vpliva na prehod na krožno
gospodarstvo. V fazi izvedbe prenove so se v maksimalni možni meri
uporabil bodisi reciklirani bodisi naravni materiali, ki jih bo po izteku
življenjske dobe tudi možno reciklirati oz. ponovno uporabiti. S tem pa
se preprečuje odlaganje in kopičenje odpadkov in zmanjša potreba po
primarnih surovinah.
5. Preprečevanje in
nadzorovanje onesnaževanja
0
Za prenovo je že v fazi načrtovanja predvidena uporaba ustreznih
materialov, kar bo pripomoglo k manjši porabi energije in posledično k
zmanjšanju negativnih izpustov v zrak. Gradbeni odpadki bodo
odstranjeni in deponirani skladno z veljavno zakonodajo. Za izvedbo
gradnje bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje hrupa, prahu in emisij
onesnaževal, vendar se ne pričakuje, da bo ukrep povzročil znatno
povečanje emisij v zrak, vodo ali tla
6. Varstvo in obnova biotske
raznovrstnosti in ekosistemov
0
Prenovljen objekt ne bo posegal v zavarovana območja. Izvedba
prenove nima pomembnega predvidljivega vpliva na ta okoljski cilj ob
upoštevanju neposrednih in posrednih učinkov v celotnem življenjskem
ciklu.
+1 pozitiven vpliv, 0 ni vpliva, -1 nebistven negativen vpliv, -2 bistveno škodljiv vpliv
Trajnostna dostopnost
Predvidena investicija je usmerjena v izvedbo obnove mestnega stadiona ter zasleduje cilj trajne
dostopnosti. Investicija je zasnovana tako, da bo omogočen dostop brez arhitektonskih ovir, vstop in
uporabo tudi gibalno oviranim osebam.
Zmanjševanje vplivov na okolje
Glede na naravo investicije se ne predvideva, da bi bila potrebna celovita presoja vplivov na okolje.
Prav tako se ne predvideva negativnih vplivov, zaradi katerih bi bila potrebna izdelava ustreznih poročil.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
48
Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov na okolje
Vse stroške za odpravo negativnih vplivov na okolje v času prenove bo krilo izvajalsko podjetje.
Investicija nima dolgoročnih negativnih vplivov na okolje, zato tudi ni stroškov vezanih na odpravo
posledic negativnih vplivov na okolje. Nameravana investicija je, upoštevajoč opisane obremenitve in
spremembe okolja, ukrepe za varstvo okolja ter upoštevanje okoljevarstvenih predpisov, sprejemljiva.
Pričakovana stopnja izrabe zmogljivosti oziroma ekonomska
upravičenost projekta
Izvedba predvidenih ukrepov za prenovo mestnega stadiona ima velik pomen za zagotavljanje
ustreznih pogojev za omogočanje nemotenega in kakovostnega izvajanja športnih aktivnosti.
Omogočanje kvalitetnih pogojev za izvajanje športnih aktivnosti na zunanjih športnih površinah je ob
obstoječem stanju možno le z investiranjem.
Upoštevanje čistih ekonomskih meril pri utemeljevanju investicij s podobnimi vsebinami je nesmiselno.
Zato moramo upoštevati druga netržna merila, s katerimi se da dolgoročno dokazati ekonomsko
upravičenost načrtovane naložbe. Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem
področju:
- Z zagotovitvijo prenovljenih zunanjih športnih površin bo imelo povečanje športne aktivnosti
tako pri uporabnikih iz ožje in širše okolice izjemno pozitivne učinke na zdravje in počutje;
- Sama investicija bo prispevala k multiplikativnem učinku, ki bo viden na ostalih ekonomskih
subjektih v regiji;
- Varna in urejena javna športna infrastruktura ...
Investicija bo torej imela predvsem ugoden vpliv na izobraževalni, okoljski pa tudi družbeni razvoj
lokalne skupnosti.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
49
11 TERMINSKI NAČRT IN NADALJNJA DOKUMENTACIJA
Terminski plan poteka investicije
Do te faze je bila v sklopu investicijske dokumentacije izdelan Dokument identifikacije investicijskega
projekta (DIIP), Investicijski program (IP) in Novelacija investicijskega programa (NIP). V izdelavi je
Novelacija investicijskega programa (NIP) št. 2.
V 2025 je že izvedena prijava na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih
objektov in površin za šport v naravi. V sklopu projektne dokumentacije je izdelana Idejna zasnova in
projekt za izvedbo (PZI). Predviden pričetek izvedbe del (1. faza) je avgust 2025, predviden zaključek
(1. faza) pa oktober 2025.
Preglednica 11.1: Terminski načrt izvedbe investicije (1. faza)
Aktivnosti 1. faze
Termin
Izdelava investicijske dokumentacije DIIP
januar 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP
maj 2024
Izdelava Idejne zasnove
maj 2024
Izdelave projektne dokumentacije PZI
december 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP, dopolnitev
februar 2025
Izdelava investicijske dokumentacije NIP
marec 2025
Prijava na JR Fundacija za šport
marec 2025
Prijava na JR MGTŠ
april 2025
Izvedba JN za gradnjo, opremo
julij - avgust 2025
Podpis pogodbe z izvajalcem del
avgust 2025
Začetek gradnje
avgust 2025
Zaključek gradnje
oktober 2025
Za postavitev stebrov razsvetljave je potrebno pridobiti še gradbeno dovoljenje (GD). Predviden
pričetek izvedbe del (2. faza) je marec 2026, predviden zaključek (2. faza) pa avgust 2026. Zaključek
projekta je predviden septembra 2026, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje (UD).
Preglednica 11.2: Terminski načrt izvedbe investicije (2. faza)
Aktivnosti 2. faze
Termin
Izdelava investicijske dokumentacije DIIP
januar 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP
maj 2024
Izdelava Idejne zasnove
maj 2024
Izdelava investicijske dokumentacije IP, dopolnitev
februar 2025
Izdelava projektne dokumentacije DGD, PZI
Oktober 2025 – november 2025
Pridobitev gradbenega dovoljenja
december 2025
Prijava na JR Fundacija za šport
marec 2026
Prijava na JR MGTŠ
april 2026
Izvedba JN za gradnjo, opremo
november 2025 – januar 2026
Podpis pogodbe z izvajalcem del
februar 2026
Začetek gradnje
marec 2026
Zaključek gradnje
avgust 2026
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
50
Aktivnosti 2. faze
Termin
Pridobitev uporabnega dovoljenja (UD)
september 2026
Zaključek projekta
september 2026
Potrebna dokumentacija
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih
financ določa potrebno investicijsko dokumentacijo za vse investicijske projekte in druge ukrepe, ki se
financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Mejne vrednosti za investicijske projekte, ki določajo
pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim in
posebej prikazanim davkom na dodano vrednost, so:
˗ nad vrednostjo 500.000 evrov dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in
investicijski program (IP),
˗ nad vrednostjo 2.500.000 evrov dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP),
predinvesticijska zasnova (PIZ) in investicijski program (IP).
Za potrebe izvedbe celotne investicije bo treba izdelati naslednjo dokumentacijo.
Investicijska dokumentacija
Že izdelano:
Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP)
Investicijski program (IP)
Novelacija investicijskega programa (NIP)
V izdelavi:
Novelacija investicijskega programa (NIP) št. 2
Še potrebno:
/
Projektna in druga dokumentacija
Že izdelano:
Popisi del
Idejna zasnova (IDZ)
Projekt za izvedbo (PZI) – prva faza
Razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca del – prva faza
Pogodba za izvedbo vseh predvidenih del in dobave opreme – prva faza
V izdelavi:
/
Še potrebno:
Projektna dokumentacija za pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja
(DGD) – druga faza
Projekt za izvedbo (PZI) – druga faza
Razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca del – druga faza
Pogodba za izvedbo vseh predvidenih del in dobave opreme – druga faza
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
51
Projekt izvedenih del (PID)
Upravna dovoljenja:
Že pridobljeno:
/
V pridobivanju:
/
Še potrebno:
Gradbeno dovoljenje za postavitev stebrov razsvetljave (GD)
Uporabno dovoljenje (UD)
Analiza izvedljivosti
Kot kaže do sedaj izdelana dokumentacija in analiza tveganj posebnih ovir za realizacijo ni. Zemljišča
na katerih se bo investicija izvajala so v lasti investitorja. Namembnost in obseg se s prenovo ne
spreminjata. Prostorski akti omogočajo tovrstne posege, kar pomeni, da ni potrebna sprememba
prostorsko izvedbenih aktov. Izvedeno je bilo javno naročilo za izbor izvajalca del za 1. fazo projekta in
izdana odločitev o izboru izvajalca.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
52
12 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA
Izhodišča finančne analize
Ekonomska doba projekta je 15 let. Za takšno ekonomsko dobo je bila podana odločitev v skladu s
priporočeno ekonomsko dobo projekta v skladu z izdelanimi smernicami Evropske komisije za izdelavo
analize stroškov in koristi za investicijske projekte (Economic Appraisal Vademecum 2021-2027,
General Principles and Sector Applications. European Commission, 2021).
Za finančno analizo je bila za sredstva javnega partnerja uporabljena diskontna stopnja 4 %, ki je
predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).
Upoštevani so investicijski stroški po stalnih cenah z DDV.
Izvedena investicija ne bo prinašala tržnih prihodkov, predvidena javna infrastruktura je namreč
primarno namenjena javnemu dobremu. Analiza je narejena po t. i. metodi prirasta, ki temelji na
primerjavi prihodkov in stroškov v scenariju nove naložbe s prihodki in stroški v scenariju brez nove
naložbe. Temeljni namen investicije je predvsem pridobitev ustreznih površin za izvajanje športnih
aktivnosti za vse uporabnike.
Ostanek vrednosti je izračunan kot neamortiziran del investicijskih stroškov ob zaključku referenčnega
obdobja leta 2038. Ostanek vrednosti znaša 324.111,53 EUR.
Pri simuliranju prihodkov in odhodkov poslovanja smo upoštevali pravilo ekonomskega načrtovanja, ki
pravi, da je treba prihodkovno stran definirati na spodnji meji ocenitev in odhodkovno stran na zgornji
meji ocenitev.
Ker je narava projekta nekomercialne narave in pomeni investicijo v javno infrastrukturo, ki jo
zagotavlja javni sektor ter dviga družbene blaginje, je bolj kot finančno korist potrebno upoštevati
družbene »nemerljive« koristi.
Kazalniki upravičenosti investicijskega projekta so izračunani za obdobje izvedbe investicijskega
projekta in za 15-letno ekonomsko dobo (referenčno časovno obdobje obratovanja), in sicer od prvega
leta investiranja 2024 do vključno leta 2038.
Izvedba investicije bo prinesla pozitivne finančne tokove iz naslova znižanja stroškov vzdrževanja
stadiona v višini 2.460 EUR na leto. Ker se bodo v sklopu investicije namestili reflektorji za osvetlitev
stadiona, finančni načrt predvideva dodatne stroške električne energije v višini 608 EUR letno.
Analizo upravičenosti izvedbe investicijskega projekta smo pripravili na podlagi statičnih in dinamičnih
kazalnikov upravičenosti investicijskega projekta. Statični kazalniki oziroma metode ne upoštevajo
komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Dinamični kazalniki
odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev
in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih
letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti
časovni trenutek.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
53
Doba vračanja investicijskih sredstev je opredeljena kot čas, v katerem kumulativa neto donosov v času
obratovanja investicije doseže vsoto investicijskih stroškov in ne sme biti daljša od ekonomske dobe
projekta.
Neto sedanja vrednost investicije (NSV) je eno od najpogosteje uporabljenih meril za presojanje
smotrnosti investicijskega projekta. Višina neto sedanje vrednosti je neposredno odvisna od
uporabljene obrestne mere kot cene kapitala oziroma od uporabljenega pripadajočega diskontnega
faktorja 1+i, s katerim reduciramo bodoče finančne tokove na začetni trenutek.
Interna stopnja donosnosti (ISD) je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka
0.
V nadaljevanju so prikazani denarni tokovi finančne analize ter finančni in ekonomski kazalniki
investicije za celotno investicijo in javna sredstva.
Preglednica 12.1: Finančni kazalniki investicijske namere – celotna investicija
Parameter
Vrednost
Diskontna stopnja [%]
4,00
Finančna neto sedanja vrednost [EUR]
-1.610.033,61
Finančna interna stopnja donosnosti investicije [%]
-13,10
Relativna neto sedanja vrednost
-0,89
Količnik relativne koristnosti
0,12
Preglednica 12.2: Finančni kazalniki investicijske namere – lastna sredstva
Parameter
Vrednost
Diskontna stopnja [%]
4,00
Finančna neto sedanja vrednost [EUR]
-963.945,30
Finančna interna stopnja donosnosti investicije [%]
-9,93
Relativna neto sedanja vrednost
-0,82
Količnik relativne koristnosti
0,18
Izhodišča ekonomske analize
Ekonomska analiza je računana glede na ekonomsko dobo projekta. Analiza omogoča pregled socialnih
in družbenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo občine oz. regije ali cele države.
Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih
stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo
nujno opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z
opazovanimi tržnimi cenami. Te so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika
celotne družbe in ne tako kot finančna, ki predstavlja samo koristi lastnika kapitala. Denarni tokovi iz
finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize.
Bistvo ekonomske analize je ugotoviti, ali ima projekt pozitivne neto koristi za družbo. Zato je potrebno,
da:
˗ koristi presegajo stroške projekta,
˗ sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
54
Da sta ta pogoja izpolnjena, je razvidno iz izračuna naslednjih kazalnikov:
˗ ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV), mora biti večja od nič,
˗ ekonomska interna stopnja donosnosti (EIRR) mora biti večja od družbene diskontne stopnje,
˗ razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti (B/C) mora biti večji od nič.
Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi,
ki jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več indirektnih ekonomskih, socialnih in
okoljskih vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ki so največkrat
povezani z razvojem. Denarni tok iz finančne analize se povzame za izračune ekonomske analize. Pri
določanju ekonomskih kazalcev je potrebnih nekaj prilagoditev.
Upravičenost investicije je dokazana z evidentiranjem splošnih koristi, ki jih omogoča izvedena
investicija, ter z dinamičnimi ekonomskimi kazalniki. Investicija ne prinaša neposrednih finančnih
prihrankov, ampak je predvsem prispevek k razvoju oz. izboljšanju javne infrastrukture. Zato so
pomembni tudi družbeno-ekonomski učinki, ki se kažejo predvsem kot prispevek h gospodarskemu
razvoju, kot prilivi v državni proračun in občinski proračun.
Prihodek davčnega proračuna za obračunan davek na dodano vrednost.
Prispevek investicijskih aktivnosti h gospodarskemu razvoju v deležu 35 %.
Stroške onesnaževanja zaradi rabe energije, in sicer izpusti CO2 so ovrednoteni skladno s priročnikom
Guide to cost-benefit analysis of investment projects, ki priporoča vrednotenje stroškov toplogrednih
plinov in globalnega segrevanja po srednji metodi, in sicer 68 EUR za tono emisij CO2 v letu 2024, in
dodatna 2 EUR za vsako nadaljnje leto.
Prihodke iz naslova krepitve zdravja, izboljšanja motoričnih sposobnosti otrok, zdravega telesnega
razvoja, športne rekreacije delovno aktivnega prebivalstva, katerih posledica je zmanjšanje obolevnosti
in bolniške odsotnosti, ki bremeni sredstva za plače in zdravstveno blagajno zaradi potreb po
zdravstvenih storitvah in zmanjšanje storilnosti v organizacijah. Strošek izgube storilnosti zaradi
bolniške odsotnosti, slabih delovnih pogojev in strošek zdravstvene oskrbe zaposlenih ob upoštevanju
povprečne neto plače 1.505 EUR. V tej vrednosti je vključen tudi prihodek zaradi možnosti razvoja
vrhunskega športa v občini, ki prinaša učinke širše promocije občine in države.
Preostala vrednost je izračunana kot neto sedanja vrednost neto ekonomskih koristi v preostali
življenjski dobi (35 let izven referenčnega obdobja, kar priporoča dokument Guide to Cost-Benefit
Analysis of Investment Projects_for Cohesion Policy, saj metoda realneje odraža dejansko vrednost
sredstev kot tradicionalna metoda linearnega amortiziranja.
Preglednica 12.3: Ekonomski kazalniki investicijske namere
Parameter
Vrednost
Diskontna stopnja [%]
5,00
Ekonomska neto sedanja vrednost [EUR]
678.933,39
Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije [%]
13,08
Relativna neto sedanja vrednost
0,46
Količnik relativne koristnosti
1,46
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
55
Vrednotenje ključnih finančnih kazalnikov
Kazalnike investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oz. metode ne
upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot
statični kazalnik smo uporabili dobo vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo
slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov,
upoštevajo tudi ekonomsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj
neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Med
dinamičnimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izračun finančne in ekonomske neto sedanje
vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti ter diskontirane dobe vračila.
12.3.1 Doba vračanja investicijskih sredstev
Enostavna doba vračila je opredeljena kot čas, v katerem kumulativa neto prilivov finančnega toka
(donosov) v času obratovanja naložbe doseže vsoto investicijskih stroškov. Ta metoda daje le odgovor
na vprašanje, v kolikem času se bodo investirana sredstva povrnila. Če vključimo še časovno
komponento, pa izračunamo diskontirano dobo vračila.
12.3.2 Neto sedanja vrednost
Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi
projekta oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov
neke naložbe. Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali
ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje
vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna.
12.3.3 Interna stopnja donosa
Interna stopnja donosa je opredeljena kot diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov
investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne stopnje
donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od
relevantne diskontne stopnje.
12.3.4 Indeks donosnosti
Indeks donosnosti je enak razmerju med sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov in sedanjo
vrednostjo neto prihodkov. Na podlagi kriterija indeksa donosnosti je investicija ekonomsko
upravičena, če je izračunano razmerje višje od 1.
12.3.5 Relativna neto sedanja vrednost
Relativna neto sedanja vrednost je opredeljena kot razmerje med sedanjo vrednostjo donosov in
sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Pove, kolikšen je neto donos na enoto investicijskih
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
56
stroškov. Na podlagi kriterija relativne neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če
je RNSV večja od 0.
12.3.6 Količnik relativne koristnosti
Količnik relativne koristnosti predstavlja razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi in sedanjo
vrednostjo vseh stroškov. Investicija je finančno upravičena, ko so stroški investicije višji od prihodkov
oziroma jih ti v celoti pokrijejo.
Preglednica 12.4: Izhodišča finančne analize – celotna investicija
EL
KL
Investicijski
stroški
Neto
stroški
Neto
koristi
Ostanek
vrednosti
Neto
denarni tok
1
2024
34.957,51
0,00
0,00
0,00
-34.957,51
2
2025
839.429,03
0,00
0,00
0,00
-839.429,03
3
2026
1.051.777,63
182,52
2.460,00
0,00
-1.049.500,15
4
2027
608,40
2.460,00
0,00
1.851,60
5
2028
608,40
2.460,00
0,00
1.851,60
6
2029
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
7
2030
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
8
2031
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
9
2032
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
10
2033
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
11
2034
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
12
2035
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
13
2036
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
14
2037
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
15
2038
730,08
2.460,00
324.111,53
325.841,45
Skupaj
1.926.164,17
8.700,12
31.980,00
324.111,53
-1.578.772,76
NSV
1.814.528,35
6.291,49
23.619,90
187.166,33
-1.610.033,61
Preglednica 12.5: Izhodišča finančne analize – lastna sredstva
EL
KL
Investicijski
stroški
Skupaj
stroški
Skupaj
prihodki
Ostanek
vrednosti
Neto
denarni tok
1
2024
34.957,51
0,00
0,00
0,00
-34.957,51
2
2025
764.429,03
0,00
0,00
0,00
-764.429,03
3
2026
690.968,51
182,52
2.460,00
0,00
-688.691,03
4
2027
608,40
2.460,00
0,00
1.851,60
5
2028
608,40
2.460,00
0,00
1.851,60
6
2029
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
7
2030
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
8
2031
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
9
2032
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
10
2033
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
11
2034
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
12
2035
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
13
2036
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
14
2037
730,08
2.460,00
0,00
1.729,92
15
2038
730,08
2.460,00
324.111,53
325.841,45
Skupaj
1.490.355,05
8.700,12
31.980,00
324.111,53
-1.142.963,64
NSV
1.408.824,65
6.291,49
23.619,90
187.166,33
-1.204.329,91
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
57
Preglednica 12.6: Izhodišča ekonomske analize
EL
KL
Investicijski
stroški
Skupaj
stroški
Skupaj
koristi
Ostanek
vrednosti
Neto
denarni tok
1
2024
28.653,70
0,00
16.332,61
0,00
-12.321,09
2
2025
688.056,58
0,00
392.192,25
0,00
-295.864,33
3
2026
862.112,81
32,18
310.213,73
0,00
-551.931,26
4
2027
110,26
104.328,00
0,00
104.217,74
5
2028
113,24
104.328,00
0,00
104.214,76
6
2029
116,22
104.328,00
0,00
104.211,78
7
2030
119,20
104.328,00
0,00
104.208,80
8
2031
122,18
104.328,00
0,00
104.205,82
9
2032
125,16
104.328,00
0,00
104.202,84
10
2033
128,14
104.328,00
0,00
104.199,86
11
2034
131,12
104.328,00
0,00
104.196,88
12
2035
134,10
104.328,00
0,00
104.193,90
13
2036
137,08
104.328,00
0,00
104.190,92
14
2037
140,06
104.328,00
0,00
104.187,94
15
2038
143,04
104.328,00
1.259.108,67
1.363.293,63
Skupaj
1.578.823,09
1.551,98
1.970.674,59
1.259.108,67
1.649.408,19
NSV
1.465.907,41
1.033,51
1.509.938,88
635.935,44
678.933,39
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
58
13 ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI
Tveganja
Analizo tveganj sestavljajo študije verjetnosti, ali bo projekt dosegel zadovoljive rezultate.
Možni so različni postopki za ocenjevanje tveganj, ki temeljijo na analizi občutljivosti in verjetnostne
razporeditve izbranih spremenljivk ter izračuna pričakovana vrednost kazalnikov projekta.
Analiza občutljivosti praviloma ugotavlja, koliko predvidene spremembe vrednosti, ki opredeljuje
stroške in koristi, vplivajo na finančne in ekonomske izračune. Glede na to, da finančni in ekonomski
kazalci izhajajo iz denarnih tokov, ki pa v tovrstni investiciji niso na prvem mestu, je vprašanje
smiselnosti analize občutljivosti. Zaradi navedenega analiza občutljivosti glede na kazalnike ni
podrobneje obravnavana.
Analiza tveganja predvideva opis kritičnih mejnikov projekta in ukrepe za njihovo reševanje.
Problematika tveganj v projektu se kaže predvsem pri doseganju rokov, cene, kvalitete in ciljev
projekta. Ena izmed rešitev tega problemskega stanja je vsekakor pravočasno in ustrezno planiranje
tveganj. Metodologija planiranja tveganj je procesno usmerjena in je sestavljena iz petih korakov:
1. korak je členjen na oblikovanje plana obvladovanja tveganj, prepoznavanje tveganj in
kvalitativne analize tveganj,
2. korak vsebuje kvantitativno analizo tveganj,
3. korak planiranje odzivov na tveganja,
4. korak spremljanje in kontroliranje tveganj in
5. korak oblikovanje zaključnega poročila.
Izvedba ocene tveganja je potrebna sestavina vsake investicijske ocene. Njen namen je spoznavanje
razmer, oblikovanje strategije ukrepanja in kontinuirano izboljševanje. Ocena tveganja torej ni
enkraten proces, saj je potrebno projekt neprenehoma spremljati in ustrezno ukrepati. Vsakokratna
ocena tveganja odraža trenutno stanje na projektu, istočasno pa z ukrepi, ki so njen bistven sestavni
del, zagotavlja njegovo nenehno izboljševanje.
Pri oceni tveganj ne gre za iskanje napak. Gre za iskanje možnosti in načinov izboljšanja stanja, iskanje
inovativnosti in splošno spodbujanje k uspešni realizaciji v okviru stroškov, kvalitete in rokov.
Osnovni namen je razvrščanje tveganj glede na naravo. Tveganja razvrstimo glede na možne posledice
v povezavi z verjetnostjo nastanka tovrstnih posledic.
Ocena tveganj obsega:
- opis tveganja (tekstualen),
- verjetnost, da bo nastopilo (velika/srednja/majhna),
- možnost obvladovanja (da/ne) in
- predvidene ukrepe za obvladovanje (tekstualen opis).
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
59
Preglednica 13.1: Ocena tveganj projekta
Tveganje
Opis tveganja
Ocena tveganja
(pogostost in posledica/vpliv)
Ukrepi obvladovanja tveganja:
Izvedeni/delno izvedeni/neizvedeni
(morebitne posledice
na projekt)
Malo verjetno
Manj pomembno
Preventivni
ukrepi
Omilitveni
ukrepi
Verjetno
Pomembno
Zelo verjetno
Zelo pomembno
Finančno
tveganje
Višji stroški zaradi
podražitev ali
nepredvidenih del.
Verjetno
Zelo
pomembno
Tveganje je možno
zmanjšati z
ustreznim in
realističnim
načrtovanjem, z
upoštevanjem
makroekonomskih
gibanj in drugih
okoliščin.
V primeru
nepredvidenih del
investitor zagotovi
dodatne vire iz
lastnih sredstev. S
pogodbo na ključ je
dogovorjena fiksnost
cen, zato se sme
zahtevati sprememba
pogodbene cene le v
primeru
spremenjenih
okoliščin ali
spremembe indeksa
rasti cen življenjskih
potrebščin (za več
kot 10 %).
Upravljanje stroškov
z optimizacijo oz.
iskanjem novih
rešitev.
Časovno
tveganje
Zamude pri izboru
izvajalcev zaradi
pravnega varstva pri
javnem naročanju,
nespoštovanje
pogodbenih rokov
zunanjih izvajalcev
ter morebitna
nepredvidena dela bi
lahko pomenila tako
zamude kot dodatne
finančne zahteve.
Verjetno
Zelo
pomembno
Terminski plan
vsebuje
predvidene
rezerve, aktivnosti
so načrtovane
realno. Med
potekom
investicije
opravljamo
sprotno kontrolo.
V primeru zamud se
išče možnosti
vzporednih
investicijskih
aktivnosti, ki bi
prihranile čas ter
zmanjšale zamude pri
izvajanju.
Vodstvena in
kadrovska
tveganja
Neprimeren vodja
lahko negativno
vpliva na terminski in
finančni plan
investicije ter na
kvaliteto izvedenih
del.
Malo
verjetno
Pomembno
Pred izvajanjem je
jasno opredeljena
organizacijska
struktura, moč
realizacije pa ni
odvisna samo od
ene osebe.
Pogostejši
koordinacijski
sestanki in iskanje
rešitev.
Upravna
tveganja
Tehnični prevzem
ogrožen zaradi slabe
izvedbe del.
Malo
verjetno
Zelo
pomembno
Načrtovanje
gradnje mora biti
skladno z
zakonodajo,
pravilniki,
normativi, kar se
preverja že v času
projektiranja.
Sprotno preverjanje
izvajanja aktivnosti
na gradbišču s strani
gradbenega nadzora.
Kadrovska
tveganja
Velika angažiranost
izvajalcev GOI del
pomeni pomanjkanje
izvajalcev, ki bi
prevzeli izvedbo
projekta.
Verjetno
Pomembno
Javno naročilo
objavljeno po
sklopih daje
možnost izvedbe
del tudi manjšim
izvajalcem.
V času oddaje JN se
preveri stanje na trgu
gradbenih storitev
oz. se oceni število
odprtih projektov.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
60
Tveganje
Opis tveganja
Ocena tveganja
(pogostost in posledica/vpliv)
Ukrepi obvladovanja tveganja:
Izvedeni/delno izvedeni/neizvedeni
(morebitne posledice
na projekt)
Malo verjetno
Manj pomembno
Preventivni
ukrepi
Omilitveni
ukrepi
Verjetno
Pomembno
Zelo verjetno
Zelo pomembno
Inflacijska
tveganja
Stopnje inflacije so v
zadnjem obdobju
relativno visoke.
Trenutno je letna
stopnja inflacije v
Sloveniji v višini
2,3 %.
Verjetno
Zelo pomembno
Spremljanje
inflacijskih gibanj
je nujno za
obvladovanje
stroškov na
projektu.
Javno naročilo
objavljeno po sklopih
daje možnost izvedbe
del tudi manjšim
izvajalcem in zmanjša
tudi pritisk na cene.
Analiza občutljivosti
V analizi občutljivosti smo določili parametre, ki bi lahko vplivali na izvedbo projekta, izvedli analizo
kritičnih spremenljivk in pokazali vpliv na projekt.
Analiza občutljivosti je izvedena tako, da so ključne spremenljivke projekta spremenjene za +/- 1 %,
nato pa so ovrednotene posledice teh sprememb (učinke) na finančne dinamične kazalnike
upravičenosti projekta. Spremenljivke se spreminjajo posamično in pri tem se ohrani ostale
spremenljivke projekta nespremenjene. V priročniku za izdelavo Analize stroškov in koristi (t.j. Guide
to Cost-Benefit Analysis of Investment Project – Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014-
2020), ki ga je Evropska komisija izdala decembra 2014, je predlagano, da so kot kritične spremenljivke
obravnavane tiste, katerih 1-odstotna sprememba ima za posledico 1-odstotno spremembo prvotne
vrednosti neto sedanje vrednosti (NPV).
Preglednica 13.2: Analiza občutljivosti
Preizkušena spremenljivka
Sprememba NSVf
[%]
Sprememba stroškov investicije
1,12
Sprememba prihodkov
0,01
Sprememba odhodkov
0,00
Sprememba nepredvidenih del
0,92
Sprememba inflacije
1,13
Iz preglednice je razvidno, da je finančna neto sedanja vrednost investicijskega projekta pri dveh
spremenljivkah izven meja občutljivosti, saj se pri povečanju oz. zmanjšanju ključnih spremenljivk za
1 % spreminja spremeni za več kot 1 %. Ti dve spremenljivki sta stroški investicije in inflacija. To
pomeni, da bo pri izvajanju investicijskih aktivnosti potrebna večja pozornost pri obvladovanju tega
parametra.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
61
14 SKLEPNE UGOTOVITVE
Občina Ravne na Koroškem želi v skladu s svojimi dolgoročnimi cilji, strategijami in politikami zagotoviti
varne, kakovostne in ustrezne zunanje površine za izvajanje športnih dejavnosti skladno s standardi in
normativi.
Obstoječe športne površine so tehnološko in materialno dotrajane, zato je predvidena obnova
mestnega stadiona v skupni velikosti 12.300,0 m2. V sklopu obnove je predvidena obnova
nogometnega igrišča z umetno travo v prvi fazi, v drugi fazi pa obnova atletske steze in izvedba
razsvetljave. Z izvedbo investicije se bodo posodobile zunanje športne površine in povečala kakovost
zunanjih športnih površin v Občini Ravne na Koroškem.
Z izvedbo investicije bosta omogočena revitalizacija športnih objektov in razvoj športa. Z izvedbo
investicije se bo izboljšala atraktivnost Koroške in občine Ravne na Koroškem kot turistične destinacije,
saj bo športna in izboljšana podoba mesta, občine in Koroške zagotovo pomembno vplivala na razvoj
turizma. Investicija bo imela ugoden vpliv na okoljski, družbeni in gospodarski razvoj občine ter
lokalnega okolja.
Koristi bodo imeli uporabniki storitev javnih zavodov, katerim bo zagotovljeno boljše bivalno okolje za
izvajanje športnih dejavnosti ter prebivalci občine. Na nivoju te dokumentacije se izpostavlja predvsem
naslednje pozitivne učinke investicije:
- zagotavljanje uporabnikom mestnega stadiona urejene, ustrezno opremljene in okolju prijazne
zunanje športne površine;
- povečanje kakovosti razpoložljivih zunanjih športnih površin;
- dvig kvalitete življenja v občini Ravne na Koroškem;
- povečanje možnosti izvajanja aktivnosti športnih klubov, društev, rekreativcev in drugih
uporabnikov;
- vzpostavljanje in izboljševanje infrastrukturnih pogojev za promocijo športa, rekreacije in
zdravja;
- doseganje ciljev Nacionalnega programa športa glede površin (ne)pokritih športnih površin;
- pridobitev posodobljenih zunanjih športnih površin z izboljšanimi delovnimi pogoji in udobjem
za izvajanje športne dejavnosti.
Izvedba investicije je predvidena v letih 2025 in 2026, in sicer 1. faza v letu 2025, 2. faza pa v letu 2026.
Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah znaša 1.598.651,68 EUR brez DDV oz.
1.950.355,05 EUR z DDV.
Glede na spoznanja s področja investicij, gradbeništva, bivanja in mikroklime se ocenjuje, da bo imela
predvidena naložba pozitiven vpliv na kakovost in stroške izvajanja delovnih procesov javnih zavodov
in ostalih uporabnikov, ki bodo na mestnem stadionu izvajali športne aktivnosti, in s tem na uresničitev
temeljnih ciljev njihove dejavnosti.
Posebej se poudarja, da je treba načrtovano investicijo obravnavati z vsemi njenimi vsebinskimi in
tehničnimi značilnostmi ter nanjo gledati tudi z vidika značilnosti uporabnikov in okolja.
NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ŠT. 2| OBNOVA MESTNEGA STADIONA
62
Z izdelano dokumentacijo investitor izkazuje resnost in zmožnost organiziranja in izvajanja aktivnosti,
ki sledijo iz obravnavane investicije. Menimo, da so zgoraj navedeni pozitivni učinki investicije dovolj
opravičljiv razlog, da se nadaljuje s predvideno naložbo in se s tem zagotovi rezultate ter doseže
zastavljene cilje investicije.
Na osnovi navedenega se investicijski projekt »Obnova mestnega stadiona« ocenjuje kot potrebna,
koristna in upravičena naložba.
